Papež je med mašo tradicionalno blagoslovil olja, ki se uporabljajo ob podelitvi nekaterih zakramentov. 83-letni papež, ki je sicer šibkega zdravja, je bil na današnji sveti maši videti zdrav. Krizmene maše - somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerimi bodo obnovili duhovniške obljube - bodo danes potekale tudi drugod po svetu.
Velikonočne slovesnosti se bodo nadaljevale zvečer, ko se bodo verniki spominjali zadnje večerje, med katero je Kristus postavil zakrament evharistije in mašniškega posvečenja in dal zapoved medsebojne ljubezni. Papež bo v spomin na zadnjo Kristusovo večerjo daroval mašo. Potekalo bo tudi obredje umivanja nog dvanajstim duhovnikom, ki ga namesto slabotnega papeža že dve leti opravlja eden izmed kardinalov.
V petek popoldne bo papež v baziliki svetega Petra vodil obred v spomin na Kristusovo trpljenje, ob 21.15 pa naj bi vodil križev pot v rimskem Koloseju. Na veliki petek, ko se verni spominjajo Jezusove smrti na križu, edini dan v letu ni maše, temveč le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt, zato se imenuje tudi veliki petek gospodovega trpljenja. Ta dan velja strogi post.
Sveti oče bo v soboto vodil velikonočno vigilijo oz. bedenje. Na ta dan se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa, bedenje pa spremljajo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to obnova krstnih obljub in krst katehumenov - odraslih, ki so se odločili za sprejem katoliške vere, nato pa sledi slovesna maša.
Na velikonočno nedeljo bo ob 10.30 na trgu Svetega Petra daroval velikonočno mašo, ki predstavlja vrhunec štiridnevnih velikonočnih slovesnosti, opoldne pa bo prebral tudi velikonočno poslanico Urbi et Orbi, v kateri se bo predvidoma dotaknil tudi razmer v Iraku. Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Iraku. Na velikonočni ponedeljek pa bo sveti oče vodil molitev.
V Vatikanu poostreni varnostni ukrepi
Ob velikonočnih praznikih naj bi tudi čez dan okrepili nadzor na trgu Svetega Petra, povečali pa naj bi tudi število policistov v civilu. Varnostne ukrepe so ob praznikih okrepili tudi v Italiji. Nevarnost za Italijo med velikonočnimi prazniki naj bi predstavljale tudi levičarske in anarhistične skupine. Italijansko notranje ministrstvo je v teh dneh znova posvarilo pred povezavami med islamskimi skrajneži in levičarskimi skupinami v Italiji. Tajne službe svarijo tudi pred napadi na cerkve in muzeje.
Velika noč kot največji in najstarejši praznik krščanstva
Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Uvod v velikonočno praznovanje je veliki teden, ki se začne s cvetno nedeljo, ko v cerkvah blagoslavljajo butarice in oljčne vejice. V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, je bila Kristusova zadnja večerja, v petek pa je bil Kristus križan. Ob 15. uri je umrl in bil še isti večer pokopan, v noči s sobote na nedeljo oziroma ob prvem jutranjem svitu, na veliko noč, pa je vstal od mrtvih. Kristus je na veliki ponedeljek odpotoval v Emavs, kjer se je prikazal dvema učencema.
Z velikim četrtkom se v katoliški cerkvi začenja sveto tridnevje. Velika noč je vselej na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni in se torej določa po luninem koledarju. Velikonočno praznovanje se ne konča na velikonočno nedeljo, temveč vsaj v bogoslužnem pogledu traja ves teden. Štirideset dni po veliki noči v cerkvi obhajajo Gospodov vnebohod. V okviru cerkvenega leta se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči.