Tujina

Papeža ni bilo

Rim/Ljubljana, 28. 03. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Na tisoče vernikov, ki so se zbrali na trgu Sv. Petra, je zaman čakalo na papežev blagoslov na velikonočni ponedeljek.

Množica na trgu Svetega Petra je brez uspeha vzklikala papeževo ime (Foto: Reuters)
Množica na trgu Svetega Petra je brez uspeha vzklikala papeževo ime (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Okno, s katerega naj bi papež Janez Pavel II. blagoslovil vernike, je namreč ostalo zaprto. Vatikan papeževega blagoslova sicer ni napovedal, vendar so verniki kljub temu upali, da se bo sveti oče prikazal na oknu.

Iz Vatikana so sporočili, da se zdravstveno stanje papeža ni poslabšalo. Zdravniki so mu namreč svetovali, naj po vseh aktivnostih v zadnjih dneh malo počiva.

Skrb za papeža

Po poročanju italijanskih medijev vlada v Rimu velika zaskrbljenost zaradi papeževega zdravstvenega stanja. "Po pojavu Janeza Pavla II. na oknu za velikonočno nedeljo, ko je bil vidno utrujen, v hudih bolečinah in zelo ganjen, raste skrb za papeževo zdravje," poročajo italijanski mediji. Mediji navajajo dva možna razloga, zakaj papež v nedeljo ni mogel govoriti. Prvi je poslabšanje zdravja oziroma napredovanje Parkinsonove bolezni, drugi pa stres, ki ga je papež najverjetneje doživljal pred nastopom, saj ni bil prepričan, da bo lahko govoril.

Dan za veselo druženje

Velikonočni ponedeljek je praznik, dan sprostitve, ki je namenjen veselemu druženju, obiskom in izletom. Včasih so ljudje na ta dan sekali pirhe, nekateri birmanski botri pa so obdarovali svoje birmance.

Nekoč so na velikonočni ponedeljek sekali pirhe (Foto: Reuters)
Nekoč so na velikonočni ponedeljek sekali pirhe (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Nekdaj je veljalo še, da po veliki noči, ko je zemlja blagoslovljena, otroci zunaj lahko hodijo bosi in se ni bati prehlada. Včasih so si na ponedeljek mladi oblekli nove obleke, ki so simbolizirale prenovitev, ki jo prinese velika noč.

Velika noč je sicer največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja. Jezus Kristus je vstal od mrtvih ponoči oziroma v jutranjem svitu na prehodu z velike sobote na veliko nedeljo, z vstajenjem pa je odrešil svet.

Gospodov vnebohod

Štirideset dni po veliki noči v cerkvi obhajajo Gospodov vnebohod. V okviru cerkvenega leta se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči. Posebno so v tem času poudarjene nedelje, imenovane kar velikonočne nedelje.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.