Tujina

Papeža podprli romarji

Vatikan, 20. 01. 2008 17.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Papežu je več kot 100.000 romarjev izkazalo podporo po protestih profesorjev in študentov na rimski univerzi La Sapienza.

Papež je v govoru dejal, da spodbuja vse akademike, naj bodo vedno spoštljivi do nasprotnih mnenj ter naj iščejo resnico in dobro z odprtim in odgovornim umom.
Papež je v govoru dejal, da spodbuja vse akademike, naj bodo vedno spoštljivi do nasprotnih mnenj ter naj iščejo resnico in dobro z odprtim in odgovornim umom. FOTO: Reuters

Papežu Benediktu XVI. je danes na Petrovem trgu več kot 100.000 romarjev izkazalo podporo po torkovih protestih profesorjev in študentov na rimski univerzi La Sapienza. Zaradi protestov se papež ni udeležil slovesnosti, ki so jo pripravili ob slovesnem odprtju akademskega leta na univerzi.

Papež je v govoru po blagoslovu, ki ga da vsako nedeljo, dejal, da spodbuja vse akademike, naj bodo vedno spoštljivi do nasprotnih mnenj ter naj iščejo resnico in dobro z odprtim in odgovornim umom. Množica romarjev je njegove besede pozdravila z bučnim odobravanjem.

"Pozdraviti želim študente, profesorje in vse vas, ki ste prišli danes v tako velikem številu na Petrov trg, da bi izkazali vašo solidarnost," je dejal papež in dodal: "Pojdimo naprej v duhu bratstva in ljubezni do svobode, resnice in skupne obveze za bratsko in tolerantno družbo".

Več kot 100.000 romarjev je papežu izkazalo podporo po torkovih protestih profesorjev in študentov na rimski univerzi La Sapienza.
Več kot 100.000 romarjev je papežu izkazalo podporo po torkovih protestih profesorjev in študentov na rimski univerzi La Sapienza. FOTO: Reuters

Zadnji papežev stavek so z glasnim aplavzom podprli tako romarji, kot tudi študentje univerze La Sapienza.

Profesorji in študentje so v torek papeža obsodili nasprotovanja svobodomiselnosti in raziskavam. Predavatelji so se sklicevali predvsem na njegov govor iz leta 1990, ko je bil še kardinal, v katerem naj bi domnevno opravičeval akcije cerkve proti raziskavam, ki jih je v 17. stoletju opravljal Galileo Galieli.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Cukercek Sladki
21. 01. 2008 20.49
Variatio delectat Cerkev ni povezana z mafijo???????????????
Tonček Balonček
21. 01. 2008 16.28
Skrajni čas je, da se Opus Deil, vitezi vseh redov in podobni čimprej združijo in opravijo,kar je za optraviti! Te komunajzarske golazni in Satana se moramo znebiti, vsaj do jeseni!!! Potem jih spet rabimo, le kaj bi brez njih?! Če ne bo Satana, Hrvaškega zunanjega ministrstva, komunajzarjev in še koga, kaj nam je sploh še početi, lepo vas prosim? Bo ostal le še Murgelski palček pri osemdesetih ali kaj? Gre seveda za permanentemn proces, kot vedno!
Variatio delectat
21. 01. 2008 16.19
Da bi Bog dal, da bi Opus Dei bil še močnejši! Karkoli mafijskega je po vaše v njem, bo izginilo. Za poštene ljudi je Cerkev sooblikovalka varne in poštene družbe. Za tiste od vas, ki jo pa imate za politično tekmico, me pa ne skrbi. Ste namreč na isti valovni dolžini kot nekdanja politična policija, imate skupnega sovražnika. In kot že rečeno Berlinski zid se je podrl za ves demokratičen svet. Od tistega trenutka za demokratično misleče ljudi Cerkev ni bila več sovražnik, ostalim pa itak ne moremo pomagati.
jansa-arms
21. 01. 2008 01.02
syphadias: ali si član opus dei-a?
Hadrijanar
21. 01. 2008 00.44
Okej,sej lahko nehaš copy/paste takšne bedarije...
soul@hitri.com
21. 01. 2008 00.43
politik70: LEPA
politik70
20. 01. 2008 22.11
OPUS DEI NA SLOVENSKEM Natanko pred tremi leti (26. junija 2003), med nevihto v vročem poznem popoldnevu sredi tedna se je v Stolni cerkvi v Ljubljani zgodila prva maša za Opus Dei na naših tleh. Pospremljen z najuglednejšimi somaševalci jo je vodil takratni nadškof in sedanji kardinal rimske kurije dr. Franc Rode. V stolnici je bilo le nekaj obiskovalcev, ki so se pod streho zatekli pred dežjem, nekaj naključnih molivcev, v prvi vrsti pa so sedeli papeški nuncij in španski veleposlanik z ženo, kar je za poznavalce pomenilo dovolj. Tako je skrivnostna cerkvena organizacija Opus Dei ali Božje delo, ki jo je leta 1928 ustanovil mlad španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer, ki ga je oktobra 2002 papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika, uradno vstopila na slovenska tla in si v treh letih priborila neverjetno moč in vpliv. Naivno jo je z levo roko spremljala prejšnja oblast, sedanja je njeno moč in pomoč pred volitvami sprejela še z večjo naivnostjo, tako da zdaj poskušajo vse, da bi se izvili iz njenega objema, toda čvrsta zanka za vratom, ki sicer pusti nadzorovano dihati, je že zategnjena. Opus Dei, ki ima nasprotnike tudi v cerkvenih vrstah in so jo sprva kot organizacijo poistovetili celo z mafijo, kjer vlada zakon molčečnosti in nerazpoznavnosti članov, je kot nove glasnike cerkve pravzaprav razglasil Janez Pavel II. On je točno vedel, da bo morala cerkev zaradi rasti in moči Evropske unije uporabiti bolj prikrite in zvijačne poti, da se bo s svojim vplivom in mnenjem vrinila v vrste novodobnih in izjemno izobraženih poslovnežev in politikov. Ti so sicer zaradi tradicionalnih razlogov verni, toda hudo skeptični, ko cerkev z načeli Opusa Dei skuša prevzeti izobraževalne ustanove, medije, zdravstvo, upokojensko politico in kar je najbolj občutljivo za vsako urejeno in stabilno državo – bančništvo. Osnovno socialno vodilo Opusa Dei je preprosto: brezimna množica na meji preživetja z globoko predanostjo veri na upanje v posmrtno življenje in ozek krog izjemno premožnih in vplivnih pod strogim nadzorom Opusa Dei, ki ima tako v rokah sredstva in moč širiti idejo vere in število vernikov. Zato ni naključno, da je Opus Dei v državah, ki so zadnje kandidirale za vstop v EU, že pred sprejetjem postavil močne organizacije. Kot Opus Dei se je tudi ideja o skrajnem verskem fanatizmu ali inkvizitorstvu pol tisočletja prej rodila v Španiji v Tomasu de Torquemadi. Analitiki ugotavljajo, da je ideologija Opusa Dei sodobna oblika inkvizitorstva, nekdanje mučilne naprave so zamenjali sodobni tehnološki dosežki (sateliti, spletne strani, mobilna telefonija), ki v pravih rokah lahko dosežejo popoln nadzor nad posameznikom. Neizkušeni in v svoji moči še negotovi politični sistemi novih članic EU se tako z idejo demokracije zatekajo k sodobnemu cerkvenemu spovedništvu ali informacijskim mrežam, v katerih so skrite podrobnosti slehernega državljana. Z Zakonom o varstvu osebnih podatkov se je namreč zgodil največji nadzor nad posameznikom. In prav pri izbiri novih zvestih članov, pravovernih, politično in poslovno najmočnejših, je Opus Dei najbolj natančen. Z mnenji lokalnih cerkvenih spovednikov pa postane slika bodočih kandidatov še popolnejša.
jansa-arms
20. 01. 2008 22.02
Največ pove izjava znanega cerkvenega zgodovinarja Karla Heinza Deschnerja: »Po intenzivnem raziskovanju zgodovine krščanstva v antiki, srednjem veku in novejšem času, še posebej v 20. stoletju, ne poznam nobene organizacije na svetu, ki bi se obdržala tako dolgo in neprekinjeno in bi bila tako strahotno obremenjena z zločini kot je Rimskokatoliška cerkev.« Vir: Karl Heinz Deschner, Die beledigte Kirche, s.42.
politik70
20. 01. 2008 21.17
OPUS DEI Kako deluje Opus Dei? Nič vedeti, nič govoriti in nič slišati je osnovno vodilo. Opus Dei uspešnost svojih članov ocenjuje vsako leto. Sicer jih ne kaznuje, ker se dobro ve, da izbranci ne bodo zatajili, kajti Opus Dei se s finančnimi težavami skoraj ne ukvarja, ker ni banke na svetu, ki jih ne bi podpirala, ni politika v katoliških državah, ki se ne boji Opusa Dei, EU je povsem prepredena z mrežami Opusa Dei, ki si lahko iz njenih finančnih skladov vzame »pomoči«, kolikor jo potrebuje. V okviru EU v Bruslju pa uradno deluje Škofovska komisija EU, ki si je zadala nalogo, da bo v osnovah Evropske listine postavila krščanstvo kot temelj Evrope. Nedvomno je z idejami in delom Opusa Dei v Sloveniji najbolj seznanjen prvi uradni glasnik dr. Franc Rode. Opus Dei, ki javno svojih članov nikdar ne imenuje, ima v vsaki državi svoj sedež (v Ljubljani ga ima v Vegovi ulici, na naslovu, kjer je bil nekoč Zavod za odprto družbo), na katerem običajno sedi manj pomemben član, ki se ga uporablja kot razlagalca njihovega delovanja. V Ljubljani je za stike z javnostjo zadolžen Slovenec, argentinski rojak Andrej Kremžar, vse informacijske poti pa vodijo v pisarno papeškega nuncija in dveh španskih duhovnikov, ki sta že več kot leto dni v Sloveniji (pri nas je šest tujcev inštruktorjev Opusa Dei). Vsak pravoverni član Opusa Dei moli v cerkvi vsaj dvakrat dnevno, zato se tudi kot poslovneži redko odpravljajo v države, kjer ni katoliških božjih hramov. Član se spoveduje pogosto, takojšnja odpustitev grehov je zagotovljena, kar je le dodaten motiv, da pri uresničevanju ciljev ni meja. Opus Dei išče svoje bodoče člane že na univerzah, privablja jih s povabili na študije v Vatikan, kjer jih dobijo v roke posebni »prekrščevalci«. Opus Dei mogočnim predsednikom uprav odpira posle po svetu in jih tudi tako privablja v svoje vrste. Izjemno zanimivi so jim tudi novinarji in visoki častniki v vojski in policiji, za katere je pripravljen poseben program, ki se je na primer lahko prilagodil tudi diktatorju Pinochetu, s katerim je Opus Dei nesporno sodeloval. Poimensko našteti člane Opusa Dei v Sloveniji (ki svojega članstva nikdar ne bi priznali) je težko. Vsaj deset jih je med ugledniki slovenske Rimskokatoliške cerkve, močni so med Slovenci v Argentini, so v naši diplomaciji in med tujimi diplomati v Sloveniji. Pri nas imajo ali pa so že imeli najvišje državne funkcije (predsednik države, vlade in parlamenta), vsaj dva sta predsednika sedanjih ali bivših strank, med člani je vrsta ministrov in akademikov, vsaj trije vrhunski bančniki so Opusu Dei izjemno zvesti, znana so imena iz slovenske policije. Toda kaj je vsem skupno? Da so dovolj izobraženi, na visokih položajih, pa vendar vodljivi in s skrito slabostjo, ki jo zna Opus Dei odlično izkoriščati. Mnogi so zasvojeni z igrami na srečo, drugi se otepajo z lastno in družinsko neslavno preteklostjo, tretji se otepajo s pedofilijo, homoseksualizmom in drugimi seksualnimi stranpotmi, kot na primer uglednež, ki zapravlja veliko denarja za gola telesa plesalk v Moulin Rougeu v Parizu. Dejstvo pa je, da Opus Dei butcev in klečeplazcev ne mara, sumljivi so jim politični spreobrnjenci in neustavljivi pohlepneži po bogastvu. Ne bojijo se političnih nasprotnikov, pač pa štejejo za največjo nevarnost svobodomiselne, izobražene, neverne pristaše polne demokracije. Še posebej pa so jim trn v peti rahlo anarhistični novinarji.
pravicen
20. 01. 2008 20.41
Ja kdo ga pa naj bi drugače podprl? Saj pa je to normalno da podprejo romarji Ja kdo bi ga pa naj podprl če ne romarji ? On je ja ON nezmotljiv namestnik Nezmotljivega PS: Saj pri odpiranju novih trgovin so v prvih "bojnih" vrstah tudi karakterno in intelektualno podobni podporniki ...romarji ki pa čromajo za bolj oprijemljive stvari npr. TV
jansa-arms
20. 01. 2008 20.10
Variatio delectat: tajne lože * nepojasnjene smrti * finančni škandali * trgovanje z orožjem Opus Dei v vrhovih Vatikana in v ozadju svetovne politike. Od leta 1928, ko je bil Opus Dei ustanovljen, je bil pogosto pod udarom Vatikana in tudi posvetnih oblasti v državah, v katerih deluje. Vendar se ta skrivnostna organizacija uspešno izogiba vsem čerem. Čeprav gre za "prav neverjetno prevaro", kot trdi Hutchison, pa vpliv in moč Opusa Dei znotraj Katoliške cerkve naraščata. Organizacija spreminja Vatikan v trdnjavo katoliškega pravoverja. Da bi uresničil svoje skrivne načrte, je Opus Dei že v preteklosti sklepal zavezništva z mafijskimi botri, posvetnimi političnimi mogotci ter visokimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki so se bili pripravljeni podati v mračne sfere, kjer se krščanske vrednote mešajo s pravili političnih bojev za oblast in z dvomljivo moralo velikega kapitala. Avtor trdi, da je Opus Dei na poti do svojih ciljev prav tako brezobziren, kot najbolj goreči pristaši Islama. Opus Dei je danes politično močnejši in finančno bogatejši kot marsikatera samostojna država tretjega sveta. Kot zelo široka razvejana organizacija obstaja Opus Dei tudi v Sloveniji in ima člane v naših katoliških krogih, morda v samem vrhu. V Slovenijo je gibanje prišlo v začetku devetdesetih let, če ne že prej. Kdo so člani te organizacije, koliko jih je, s čim se ukvarjajo, kako blizu so najvišjim lokalnim cerkvenim strukturam, so vprašanja, na katera je težko odgovoriti. tajne lože * nepojasnjene smrti * finančni škandali * trgovanje z orožjem Opus Dei v vrhovih Vatikana in v ozadju svetovne politike. Od leta 1928, ko je bil Opus Dei ustanovljen, je bil pogosto pod udarom Vatikana in tudi posvetnih oblasti v državah, v katerih deluje. Vendar se ta skrivnostna organizacija uspešno izogiba vsem čerem. Čeprav gre za "prav neverjetno prevaro", kot trdi Hutchison, pa vpliv in moč Opusa Dei znotraj Katoliške cerkve naraščata. Organizacija spreminja Vatikan v trdnjavo katoliškega pravoverja. Da bi uresničil svoje skrivne načrte, je Opus Dei že v preteklosti sklepal zavezništva z mafijskimi botri, posvetnimi političnimi mogotci ter visokimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki so se bili pripravljeni podati v mračne sfere, kjer se krščanske vrednote mešajo s pravili političnih bojev za oblast in z dvomljivo moralo velikega kapitala. Avtor trdi, da je Opus Dei na poti do svojih ciljev prav tako brezobziren, kot najbolj goreči pristaši Islama. Opus Dei je danes politično močnejši in finančno bogatejši kot marsikatera samostojna država tretjega sveta. Kot zelo široka razvejana organizacija obstaja Opus Dei tudi v Sloveniji in ima člane v naših katoliških krogih, morda v samem vrhu. V Slovenijo je gibanje prišlo v začetku devetdesetih let, če ne že prej. Kdo so člani te organizacije, koliko jih je, s čim se ukvarjajo, kako blizu so najvišjim lokalnim cerkvenim strukturam, so vprašanja, na katera je težko odgovoriti. Robert Hutchison - kanadski raziskovalni novinar razkriva: - Opus Dei je organizacija, ki deluje v samem osrčju Rimskokatoliške cerkve. - S svojimi skrivnostnimi pravili, s "sveto prisilo" in ob vztrajanju k brezpogojni poslušnosti popolnoma obvladuje svoje članstvo. - Ves čas se pomika na samem robu zakonitosti, svoje cilje pogosto uresničuje s pillerijo (umazanimi ukanami), prikriva pa jih s pomočjo "strategije molčečnosti". - Preko povezav z Vatikansko banko in banko Ambrosiano je bil Opus Dei vpleten v smrt italijanskega bankirja Roberta Calvija, znanega pod imenom "Božji bankir". - Opus Dei je postal središče finančne moči Rimskokatoliške cerkve. - Da bi prevzel nadzor nad rimsko kurijo, se ni branil povezav s posvetnimi središči moči in niti z organiziranim kriminalom. - Opus Dei je silovito nasprotoval svobodnjaškim pogledom Janeza Pavla I. na vprašanje kontrole rojstev. Povezujejo ga z
jansa-arms
20. 01. 2008 19.48
jaz.sem.kdorkolihočem.vedno:uradno so priznali opus dei in se to že pozna po vsej evropi. rinejo v visoke šole srednje šole in osnovne šole,z namenom novačenja članov.zlezli so že vbanke velika podjetja in politiko.tesno sodelujejo z mafijo.financiral so solidarnošč,razpad jugoslavije,slovensko desnico itd.sarkozy fajmoštre vabi na svoje govore,evropski parlament vabi muftije.tisto o ločenosti cerkve od države je že zdavnaj konec,poti nazaj ni!
Billy Kvasic
20. 01. 2008 19.35
profesorjem dam prav znanost je dokazljiva verstva pa ne
Variatio delectat
20. 01. 2008 19.32
Spodaj sem prebral vzorčni primer, kako se trije akterčki ex komunistične dehumanizacije trudijo "komentirati" nekaj, čemur niso kos. Kaj če bi šli najprej raziskat, zakaj se je podrl Berlinski zid.
jansa-arms
20. 01. 2008 19.16
jaz.sem.kdorkolihočem.vedno:tud prejšnjemu bi se lahko zahvalili za marsiktero piz...ijo!On je bil sam na zunaj lep! Opravičeno se sumi da se je znebil svojega predhodnika!