Francija z moratorijem na zvišanje trošarin na gorivo: Jeza ljudi mora biti slišana

Francija je po večtedenskih protestih rumenih jopičev uvedla moratorij na zvišanje trošarin na gorivo za obdobje šestih mesecev. Premier Edouard Philippe je ukrep sporočil v televizijskem nagovoru  po srečanju s poslanci vladajoče stranke La Republique en Marche. Ob tem je dejal, da mora biti jeza ljudi slišana. "Francozi, ki so si nadeli rumene jopiče ljubijo svojo državo. Te vrednote si delimo," je dejal in ob tem dodal, da se mora nasilje prenehati: "Glavna naloga države je zagotavljanje javnega reda, a moramo se boriti proti vsemu, kar ogroža enotnost naroda." 

Jeza na ulicah po oceni Philippa izvira iz prepričanja o globoki nepravičnosti, ko nekdo ne more živeti dostojno s tem, kar zasluži z delom. Premier je pojasnil, da bo moratorij veljal tudi za dvige cen elektrike in plina ter napovedane ostrejše varnostne preglede prevoznih sredstev.

Ni sicer še popolnoma jasno, kako bo vlada nadomestila izpad dohodka, ki ga je pričakovala z ukrepi, zaradi moratorija naj bi namreč naslednje leto francoski proračun imel kar dve milijardi evrov primanjkljaja. V Bruslju še napovedujejo, da bo javni dolg Francije letos znašal 98,7 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je precej nad evropsko mejo 60 odstotkov BDP. 

A finančni minister Bruno la Maire je zatrdil, da se bo Francija vseeno držala svojih obvez do Evropske unije glede zmanjšanja javne porabe.

Že premier je danes dejal, da bodo v primeru nižanja davkov znižali tudi javne izdatke. "Saj ne želimo našim otrokom pustiti dolgov. Ti dolgovi so že omembe vredni," je dodal.

Protestnikov pa moratorij ni prepričal. V soboto tako nameravajo nadaljevati s protesti, pridružili pa se jim bodo tudi dijaki skoraj 200 srednjih šol, ki protestirajo proti reformam v izobraževanju. 

'Predsednik bogatih'

Množični protesti rumenih jopičev, ki so v zadnjih tednih zavzeli celotno državo in ki so nastali zaradi visokih cen goriva oziroma načrtovanega zvišanja trošarin, kar naj bi bilo del okoljskih ukrepov, so se sprevrgli v splošne demonstracije proti vladi predsednika Macrona. Ta je bil pred letom dni izvoljen za predsednika republike z obljubami o obsežnih reformah, a iz meseca v mesec je njegova priljubljenost in podpora med francoskim prebivalstvom padala. 

Macron je obljubljal predvsem gospodarske reforme, ki naj bi se izrazile v nižji brezposelnosti in gospodarski rasti. A pričakovanja se za mnoge Francoze niso uresničila. Analiza proračuna za leti 2018 in 2019 je pokazala, da bo prihodek za najrevnejšo četrtino gospodinjstev v Franciji v skladu z načrti v veliki meri manjši ali ostal enak. Francoski predsednik pa si je v dobrem letu in pol na čelu Francije pridobil naziv "predsednik bogatih". 

Macron je sicer obtožil svoje politične nasprotnike, da so 'ugrabili' proteste z namenom blokade njegovih reform. 

Protesti zahtevali že tri smrtne žrtve 

Medtem so oblasti naštele tri smrtne žrtve, odkar se je protest, in s tem nasilje ter vandalizem, razširil. Protestniki so se v soboto znesli tudi na znameniti Arc de Triomphe (slavolok zmage) in uničili nekaj spomenikov. Skušali so tudi prebiti policijsko zaporo, drugi so prevračali smetnjake in jih zažigali. Policija je aretirala najmanj 400 protestnikov, ranjenih pa je bilo več kot 160 ljudi. 

Moratorij je glavna zahteva gibanja rumenih jopičev, ki že več tednov protestirajo proti visokim cenam goriva. Protestniki poleg tega zahtevajo še zvišanje minimalne plače in ponovno uvedbo davka za tiste z visokimi zaslužki, ki je bil ukinjen lani.

Po ocenah oblasti naj bi bilo protestnikov v rumenih jopičih po vsej Franciji okoli 36.000, v Parizu pa 5500. 

Za moratorij se je zavzelo tudi več predsednikov parlamentarnih strank, ki so se v ponedeljek sestali s Philippom. Med drugim se je za to zavzel novi predsednik stranke Naprej republika Stanislas Guerini, ki meni, da so za pogovore potrebne mirne razmere.

Tako protestniki kot nekateri opozicijski politiki so kritizirali moratorij. "Zvišanje davkov bi morali odpraviti, ne pa samo začasno ustaviti," je ocenil konservativni poslanec Damien Abad. Skrajni levičar Jean-Luc Melenchon pa je obtožil Philippa in Macrona, da želita z moratorijem le preložiti končno odločitev na čas po evropskih volitvah prihodnjega maja. 

Predsednica skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen je na Twitterju danes zapisala, da moratorij pomeni zgolj preložitev. Ni pa to v skladu s pričakovanji Francozov, je poudarila.

Tudi v konservativni stranki Republikanci so poudarili, da ta ukrep ni zadosten. "Upam, da bo moratorij prerasel v umik dviga trošarin," je povedal vodja poslanske skupine stranke v senatu Bruno Retailleau.

Zaradi protestov, ki so se nadaljevali tudi v ponedeljek, se številni bencinski servisi v Franciji soočajo s pomanjkanjem goriva. Še danes jih je okoli 170 povsem brez goriva, na okoli 270 pa ga delno primanjkuje. Zato so morali omejiti točenje goriva, poroča francoska televizija BFMTV.