Volilci bodo lahko izbirali med 450 kandidati za 165 od skupno 166 sedežev spodnjega doma parlamenta (dail) v 42 okrožjih. Predsednik parlamenta je avtomatično ponovno izvoljen.
Osrednje vprašanje, ki se te dni pojavlja na Irskem, ni toliko vprašanje zmage doslej vladajoče stranke premiera Bertieja Aherna Fianna Fail, temveč bolj, ali si bo zagotovila večino poslanskih mest v dailu, ali bo morala oblikovati koalicijo.
Desnosredinski Ahernovi stranki Fianni Fail raziskave javnega mnenja napovedujejo od 43 do 51 odstotkov glasov, glavno opozicijsko stranko, levosredinsko Fine Gael Michaela Noonana naj bi podprlo od 18 do 22 odstotkov volivcev, laburisti naj bi prejeli približno 10 odstotkov glasov, Zeleni pa 3 odstotke glasov. Eno večjih neznank predstavlja rezultat, ki ga bo na volitvah doseglo politično krilo Irske republikanske armade (IRA), Sinn Fein, ki mu analitiki napovedujejo od 5 do 7 odstotkov glasov. Cilj stranke Gerryja Adamsa so vsaj trije poslanski sedeži v dailu, kjer njeni poslanci doslej niso sedeli. Sanje Sinn Feinna so sicer vstopiti v vlado s stranko Fianna Fail, vendar je Ahern te sanje že razblinil. V primeru zmage njegove stranke je dosedanji irski premier izključil možnost koalicije s stranko, ki podpira nezakonito vojsko. "Irska ima samo eno vojsko," je dejal na začetku kampanje.
Tokratna volilna kampanja ni bila razburljiva. Opozicija je v glavnem kritizirala obstoječi sistem javnih služb, zlasti razmere v bolnišnicah in preobremenjene cestne povezave, pa tudi kriminal in proračun, ki ga je opozicija ocenila kot "nevarno optimističnega".
Fianna Fail je med kampanjo izpostavljala minule dosežke v gospodarstvu in nizko stopnjo brezposelnosti. Poleg tega je Ahern, med Irci izredno priljubljen in eden najbolj aktivnih "botrov" severnoirskega mirovnega procesa, januarja uspešno izvedel prehod na evro. Irska se lahko pohvali tudi z dvoštevilčno gospodarsko rastjo v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ki so ji jo zavidale mnoge evropske države, zaradi gospodarskih dosežkov pa je Irska dobila vzdevek "Keltski tiger". Vse to je vplivalo, da je postala Irska privlačna za tuje priseljence, kar pa je po drugi strani sprožilo tudi rasne napetosti v državi.
Ahern je med prvim mandatom od leta 1997 vodil manjšinsko vlado strank Fianne Fail in Naprednih demokratov. Zaradi tega, nekoliko "kočljivega", položaja si je moral Ahern pogosto prizadevati za podporo neodvisnih poslancev, da je lahko izglasoval svoje zakone. Fianna Fail je doslej vodila največ vlad po neodvisnosti Irske leta 1922, toda parlamentarno večino je dosegla le enkrat, leta 1977, ko si je zagotovila 84 sedežev v 166-članskem dailu.
Prve izide vzporednih volitev je pričakovati v soboto zjutraj, uradni izidi pa naj bi bili znani v začetku prihodnjega tedna.