Juncker, ki je govor tokrat naslovil z naslovom "Evropa, ki varuje", kar je že vnaprej nakazovalo, da se bo razgovoril tudi o varovanju mej in varnosti v kontekstu novih tehnologij, se je precej razgovoril, izpostavil pa je nekaj pomembnejših točk.
Mir – EU je prinesla mir kontinentu, zato, tako Jucker, je treba do EU pokazati več spoštovanja, piše Euronews. Dodal je sicer, da EU seveda "ni popolna", da pa postaja "vse bolj popolna" in "če smo enotni, je EU sila, na katero je treba računati". Pri tem je izpostavil dogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ko je EU uspela nekoliko ustaviti njegove apetite po višjih carinah. Omeniti sicer velja, da je Trump pred časom v pogovoru za Bloomberg Evropo po "težavnosti" za ZDA primerjal s Kitajsko, "le da je nekoliko manjša", kar po mnenju analitikov nakazuje, da bitke še ni konec. Kar bi lahko bil še dodaten razlog za klic po evropski enotnosti, Trump je namreč že namignil, da bi se bil z določenimi članicami pripravljen pogajati bilateralno, kar bi oslabilo evropsko pogajalsko pozicijo in dolgoročno najbrž koristilo predvsem ZDA. "Če želimo trdno stati na svojih nogah, se mora Evropa naprej premakniti kot eno. Če imate radi vaš narod, imate radi Evropo."
Ekonomija – poudaril je, da se je EU znebila bremena gospodarske krize, rast je zdaj konstantna, od leta 2014 je nastalo 12 milijonov delovnih mest.
Trgovina – Evropa stoji za odprto trgovino in bo na tej poti vztrajala, četudi se kakšna partnerica odloči drugače. S tem je meril na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo netenje trgovinskih vojn s Kitajsko in EU.
Migracije – "Evropa mora ostati toleranten in odprt kontinent. Evropa ne bo nikoli trdnjava, ki bo svetu, ki trpi, obrnila hrbet", je dejal Juncker in ocenil, da bi krepitev zunanjih meja povezave morala državam pomagati pri implementaciji pravil o migracijah.
Juncker je zavrnil navedbe nekaterih evropskih voditeljev, da so ustanove EU krive za migrantsko krizo, ki pretresa povezavo že vse od njenega viška leta 2015. Je pa pohvalil napore za zajezitev migracij v zadnjem obdobju: "Prihodi v vzhodnem Sredozemlju so se zmanjšali za 97 odstotkov, v centralnem za 80 odstotkov. Operacija EU pa je od leta 2015 na morju pomagala rešiti 690.000 ljudi."
Pozval je k "trajni solidarnosti" med članicami in predlagal, da EU zagotovi:
- dodatnih 10.000 pripadnikov mejne straže do leta 2020
- razvoj evropske azilne agencije, ki bi bila v oporo državam članicam
- hitrejše vračanje zavrnjenih nezakonitih migrantov.
Standardi – Evropa bo še naprej kontinent, ki postavlja standarde, še posebej na področju novih tehnologij in umetne inteligence.
Brexit – EU spoštuje odločitev Velike Britanije, čeprav jo obžaluje. Se pa mora Otok zavedati, da zunaj povezave ne more uživati istih privilegijev. Evropa bo vedno pokazala solidarnost z irko, ko gre za mejo, je dejal. Bo pa Otok ostal tesen partner na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Evro – evro je po Junckerjevi oceni uspešen projekt, ki ga je treba še bolj zacementirati kot pomembno valuto, postati mora sredstvo za še bolj suvereno Evropo.
Zunanja politika – države članice ne bi smele imeti več možnosti, da dajo veto na zunanjepolitične odločitve. Juncker predlaga, da bi se o teh glasovalo z večino, podobno tudi o davkih.
O skrajni desnici – Evropa mora reči odločen ne "nezdravemu nacionalizmu" meni juncker in da "razsvetljenemu patriotizmu". Po njegovem je "patriotizem vrednota, nacionalizem pa poln strupa in prevare".
O Afriki – Juncker meni, da mora EU nehati na odnose z Afriko gledati kot na transakcijo med donatorjem in prejemnikom. Predlagal je zavezništvo med kontinentoma, s katerim bi ustvarili do 10 milijonov delovnih mest in v Afriko privabili vlagatelje.
O premikanju ure – Juncker je dejal, naj se države članice same odločijo, ali bodo premikale uro med poletnim in zimskim časom.
O gigantih – ocenil je, da morajo podjetja plačevati davke, kjer ustvarjajo dobičke. Evropska komisija pa bo po njegovem internetna podjetja prisilila, da teroristično propagando s spleta umaknejo v roku ene ure.
Spregovoril je tudi o evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Dejal je, da je proces iskanja vodilnega kandidata (Spitzenkanditat) izboljšalo vlogo predsednika Evropske komisije. S tem je podprl takšen načina šefa EK, na katerega sicer leti ogromno kritik. Je pa omenil tudi, da bi bil takšen proces še bolj kredibilen, če bi obstajale transnacionalne kandidatne liste. Idejo je sicer leto parlament zavrnil.
Kaj o Junckerjevem govoru menijo šefi skupin?
Na Junckerjev govor so se odzvali šefi skupin v Evropskem parlamentu. Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke (EPP) je pohvalil Juncerkevo delo in se mu zahvalil, kar je seveda pričakovano, saj je to politična družina, ki ji pripada Juncker.
Udo Bullmann iz Progresivnega zavezništva socialistov in demokratov je EU pozval, da več stori na področju migracij, dejal je, da "je ogabno gledati, kako se ljudje utapljajo", in članice povezave pozval k ustavitvi notranjih delitev in krepitvi ustanov.
Ryszard Antoni Legutko iz vrst konservativcev in reformistov je Junckerju sporočil, da "EU ni v boljši kondiciji, kot je bila, preden je Juncker zasedel svojo pisarno". Ocenil je, da "v zgodovini še ni bilo trenutka, ko bi bila EU bolj razdeljena".
Guy Verhosfstadt iz ALDE je napadel tiste, ki trdijo, da je Evropa razdeljena in jih spomnil na 70 let miru v Evropi, potem ko sta kontinent pretresli dve uničujoči vojni. Napadel je nacionalizem in Madžarski in Poljski očital, da želita EU "prevzeti od znotraj". Pozval je k ustavitvi kampanj, ki napadajo demokracijo.
Na vse to se je seveda odzval populist Nigel Farage, ki je branil populizem, dejal je, da "ljudje nimajo evropske, ampak nacionalno identiteto". Ob tem je še pohvalil italijansko vlado, ki se upira EU, ko gre za obvladovanje migrantske krize. Končal pa je tako, da je Junckerju podaril nogavice z britanskimi simboli.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.