Ameriško bojno letalo je zgrešilo cilj in 900 kilogramov težko raketo izpustilo na stanovanjsko četrt blizu kabulskega letališča. Letalo bi moralo raketo odvreči na helikopter na kabulskem letališču, približno 1,6 kilometra od stanovanjske četrti. Ameriško obrambo ministrstvo je ob tem izrazilo obžalovanje nad civilnimi žrtvami. Preiskava o incidentu še traja, po prvih podatkih pa naj bi do nje prišlo zaradi "napake v procesu ciljanja". V Kabulu je odjeknilo še nekaj silovitih eksplozij, ki so močno stresle mesto. Cilji napadov so bili tudi talibanski vojaški položaji na vzhodu Džalalabada. V napadu je bilo ranjenih več oseb, porušenih pa je bilo tudi nekaj hiš. Kot je poročala afganistanska agencija AIP, so šest ranjencev "po silovitem bombardiranju" prepeljali v bolnišnico. Po navedbah AIP, ki se sklicuje na talibanske vire, bi lahko napadi terjali tudi smrtne žrtve. Cilji ameriških napadov naj bi bili sicer usmerjeni na vojaški kompleks na vzhodu mesta.
Afganistanska agencija AIP je pred tem poročala, da je eno letalo preletavalo Kabul, talibanska protiletalska obramba pa naj bi nanj tudi streljala.
Ameriška letala so pred tem napadla radarske postaje talibanov v pokrajini Herat na zahodu Afganistana in Baghlan na severu države. Vodene rakete naj bi močno poškodovale radarje, v napadih pa naj ne bi bilo ranjenih. Vodena raketa naj bi prav tako zadela vojaško oporišče zahodno od Kandaharja na jugu države, napad pa naj bi povzročil le manjšo škodo, saj naj bi bilo oporišče prazno, so tuje agencije še povzele AIP. Kandahar velja za oporišče talibanskega režima.
Afganistanska opozicija je pred tem sporočila, da nima nikakršnega sporazuma z ZDA, s katerim naj bi odložili kopensko ofenzivo v Afganistanu. Tiskovni predstavnik Severnega zavezništva Abdulah Abdulah je s tem zavrnil navedbe, da naj bi ZDA s kopensko ofenzivo počakale, dokler ne bi vzpostavili ustrezne politične strukture, ki bi po padcu talibanskega režima prevzela oblast v državi. Dodal je, da bi se lahko kopenska ofenziva začela že v prihodnjih dneh, je poročala francoska agencija AFP.
Najmanj štiri žrtve nočnih napdov
V nočnih napadih na letališče v Kabulu so bili po poročanju afganistanske agencije AIP ubiti štirje prebivalci bližnje vasi, osem pa je bilo ranjenih. Ameriška letala naj bi ponoči dvakrat zapored bombardirala kabulsko letališče, več bomb pa naj bi padlo tudi na vas Kvala Mir Abas, ki leži dva kilometra južno od letališča. Dve izmed ranjenih oseb naj bi bile v kritičnem stanju.
Ameriška letala so napade na Kabul po včerajšnji prekinitvi zaradi svetega dne muslimanov obnovila okoli 3. ure zjutraj po lokalnem času (00.30 po srednjeevropskem). Talibanski veleposlanik Abdul Salam Zaif pa je povedal, da je bilo v napadih na območju Kabula uničenih sedem hiš, in ZDA ponovno obtožil, da pobijajo civiliste.
Po poročanju televizije CNN so ameriška letala davi bombardirala tudi Kandahar.
Po šestih dneh napadov naj bi bila poročanju dopisnika televizije BBC talibanska protiletalska obramba že močno oslabljena. Večina radarjev naj bi bilo že uničenih, tako da zračna obramba ne more več pravočasno zaznati prihajajočih letal.
Talibanski minister za informiranje mula Džamal pa je zatrdil, da Talibani ostajajo pri stališču, da ZDA ne izročijo Osame bin Ladna. S tem so se Talibani odzvali na izjavo ameriškega predsednika Busha, da imajo še možnost, da predajo Osamo bin Ladna in se izognejo nadaljevanju napadov.
Mula Džamal je poudaril, da so Afganistanci iz zločinov, ki jih Američani vršijo nad njimi, spoznali, da bin Laden ni ključnega pomena. Gre za vojno proti muslimanom in Afganistanu, zato bo vojno za obrambo domovine in islama vodili do zadnjega diha.
Opozicijske sile Severnega zavezništva so medtem sporočile, da so zavzele tri vasi zahodno od Aibaka, glavnega mesta pokrajine Samangan na severu države. Severno zavezništvo je zmage po lastnih navedbah zabeležilo tudi v pokrajini Gor v osrednjem delu države, poleg tega pa naj bi napadlo okrožje Nahrin v pokrajini Baglan severno od Kabula in izzvalo napad talibanov v pokrajini Bamijan. Po navedbah opozicijskega generala Šafija se je Severnemu zavezništvu v četrtek pridružilo 4000 talibanov.
V Sueški prekop pa je vplula ameriška letalonosilka Theodore Roosvelt. Letalonosilka je na poti v Perzijski zaliv, kjer se bo pridružila ameriškim vojaškim ladjam, ki sodelujejo v napadih na Afganistan. Spremljata jo raketna križarka Leyete Gulf in ladja za podporo Detroit.
Proces proti humanitarnim delavcem
Proces proti osmim tujim humanitarnim delavcem, ki jih je talibanski režim v Afganistanu obtožil širjenja krščanstva, je stopil v zadnjo fazo, potem ko je njihov pakistanski odvetnik Atif Ali Kan pred vrhovnim sodiščem predstavil sklepni govor. Odvetnik je obrambo predložil v angleškem jeziku in dariju, afganistanski različici perzijščine, kar so od njega zahtevali, jutri pa naj bi odgovarjal na sodnikova vprašanja. Kan, ki se je danes pogovarjal s priprtimi humanitarnimi delavci, je izrazil optimizem in zaupanje v svoj sklepni govor.
Osem humanitarnih delavcev, med katerimi so štirje Nemci, dva Američana in dva Avstralca, so talibani aretirali v začetku avgusta skupaj s šestnajstimi afganistanskimi sodelavci, ki pa jim sodijo v ločenem procesu. Za širitev krščanstva talibanski režim predvideva smrtno kazen.
