
Perišić, ki je trenutno predsednik Gibanja za demokratično Srbijo (PDS), bo pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije na procesu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču kot priča tožilstva nastopil 3. februarja.
Perišić je bil načelnik generalštaba jugoslovanske vojske od 1993 do 1998. Na sodnem procesu proti Miloševiću so tožilci do sedaj večkrat citirali pismo, v katerem je Perišić jeseni 1998 opozoril Miloševića na zlorabo enot jugoslovanske vojske na Kosovu in da z njimi upravljajo mimo generalštaba. Perišića so kmalu zatem odstavili s položaja, sedaj pa je že upokojen.
Nekatere priče tožilstva na sodnem procesu Miloševiću so generala Perišića omenjale tudi v zvezi z napadom enot JLA in paravojaških formacij na Mostar v letu 1992, ko je bil poveljnik hercegovskega korpusa jugoslovanske vojske.
Nekdanji črnogorski minister: Napad na Dubrovnik sramota
Nekdanji črnogorski zunanji minister Nikola Samardžić je med pričanjem pred haaškim sodiščem na procesu proti generalu Pavlu Strugarju, obtoženemu zaradi napadov jugoslovanske vojske na Dubrovnik jeseni 1991, dejal, je bil napad JLA in črnogorske teritorialne obrambe na Dubrovnik "največja sramota".
Dejal je še, da je že oktobra 1991 sprožil mirovno pobudo, ki so jo sprejeli v Zagrebu, medtem ko jo je tedanji črnogorski predsednik Momir Bulatović, verjetno po ukazu iz Beograda, zavrnil. "Vojski in generalu Strugarju nismo mogli ukazati, naj prekineta vojno, smo pa poskušali zaustaviti pobijanje ljudi in rušenje mesta," je dejal nekdanji vodja črnogorske diplomacije.

Zatrdil je še, da črnogorske oblasti niso bile vpletene v poskus oblikovanja t.i. dubrovniške republike, temveč je bilo to delo vojaške obveščevalne službe in črnogorske narodne stranke Novaka Kilibarde. Opozicijske stranke v Črni gori pa so po Samardžićevih trditvah zaradi napadov na Dubrovnik protestirale, na Cetinju pa so celo organizirale demonstracije proti napadom.
Bo Hrvaška dobila sodišče za vojne zločine?
Hrvaška bo dobila svoje sodišče za vojne zločine in upa, da bo prevzelo del obtožnic haaškega sodišča, piše reški Novi list, ki se sklicuje na vire blizu pravosodja. Po navedbah časnika priprave na ustanovitev sodišča že pospešeno potekajo.
Novo sodišče naj ne bi bilo ločena ustanova, ampak ga nameravajo vzpostavili kot oddelke v štirih največjih hrvaških pravosodnih centrih - Zagrebu, Splitu, na Reki in v Osijeku. V hrvaških pravosodnih krogih že ugibajo o morebitnih prvih procesih na tem sodišču, predvsem pa o tem, ali mu bo haaško sodišče prepustilo katere od svojih primerov.
Kot navaja Novi list, obstajajo pričakovanja, da bi med že začetimi postopki proti hrvaškim vojakom ali častnikom haaško sodišče prepustilo hrvaškemu sodišču sojenje hrvaškemu generalu Rahimu Ademiju, ki je obtožen za vojne zločine med operacijo Medački džep. Menijo tudi, da bi iz Haaga v mesecu ali dveh lahko prispele obtožnice, ki zadevajo še nekaj vodilnih ljudi te operacije. Med drugim omenjajo generala Mirka Norca. Skratka, hrvaški pravosodni krogi upajo, da bo haaško sodišče celoten postopek v zvezi z operacijo Medački džep prepustilo Hrvaški in njenemu novemu sodišču za vojne zločine.