Pakistanski predsednik general Pervez Mušaraf se je pred 59 leti rodil v indijski prestolnici New Delhi. Po drugi svetovni vojni je njegova družina zapustila glavno mesto Indije in se preselila v Pakistan, kjer je njegov oče nadaljeval uspešno diplomatsko kariero. Leta 1961 se je Mušaraf vpisal na vojaško akademijo in se izšolal za topniškega častnika. Nekaj časa se je šolal tudi v Turčiji, zato dobro govori turško. V vojski je hitro napredoval, kot stotnik je nekaj časa poveljeval pakistanskim specialnim enotam. Oktobra 1998 pa so ga povišali v generala in v načelnika generalštaba pakistanske vojske. Vse hujše kritike javnosti o veliki korupciji vladnih politikov je Mušaraf izkoristil in le leto kasneje, oktobra 1999, z državnim udarom prevzel oblast. Zahod nove vojaške vlade ni hotel priznati in je Mušarafu napovedal sankcije dokler ne obnovi demokracije. Zato je bil prisiljen pristati na odločitev vrhovnega sodišča, da mora v treh letih obnoviti demokracijo, toda z letošnjim referendumom si je oblast podaljšal še za pet let.
Po septembrskih terorističnih napadih v ZDA, je Washington izročil predsedniku Mušarafu ultimat, ter od njega zahteval, naj Pakistan umakne vso podporo talibanskemu režimu in teroristični mreži Al Kaida. Mušaraf je to storil in Zahod je njegovo oblast, v strahu pred vzponom islamskih skrajnežev, podprl. Toda odnosi z Indijo so se močno zaostrili z napadom islamskih skrajnežev na deželni zbor v Kašmirju, kjer je bilo oktobra lanskega leta ubitih 38 ljudi. Decembra je pred parlamentom v indijski prestolnici sledil nov napad, in Indija je Pakistan obtožila podpore terorizmu in od Mušarafa zahtevala izročitev napadalcev. Mušaraf se je takoj odzval, češ da na ozemlju Pakistana ne bo dovolil nobenih terorističnih aktivnosti, hkrati pa zavrnil vsakršno možnost izročitve pakistanskih državljanov Indiji. V primeru dokazane krivde za napade naj bi jim sodili v Pakistanu. Mušaraf je sicer aretiral več voditeljev skrajnih islamskih skupin in zato naletel na proteste njihovih borcev.
Toda napadi islamskih gverilcev so se nadaljevali, zato je indijska vojska začela obstreljevati pakistansko mejo, Mušaraf pa je na napade odgovoril s premestitvijo vojakov na mejo, ki da "so se pripravljeni bojevati do zadnje kaplje krvi". Začetno obmejno topniško obstreljevanje je preraslo v hude spopade, ki grozijo, da bodo sprožili splošno vojno med jedrskima silama. Zaradi grozeče vojne pa je podpora pakistanskega ljudstva generalu Mušarafu znova močno zrasla. Mušaraf je pred dnevi izjavil, da v primeru ofenzive indijske vojske na Pakistan ne bo sklepal kompromisov in obljubil, da vojna ne bo ostala v Pakistanu, temveč se bo razširila tudi na Indijo.
