Ponovna združitev z domovino ali nezakonita aneksija?

Zaradi ruske priključitve Krima so ZDA in EU uvedle številne sankcije proti Kremlju, nove sankcije so uvedle tudi v preteklem tednu zaradi "nadaljnje agresije v Ukrajini".

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je tik pred obletnico znova ponovila stališče Bruslja – priključitev Krima Rusija je bila "nelegalna aneksija", in zatrdila, da EU "ostaja trdno zavezana ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti". Opozorila je tudi, da so "ruske kršitve mednarodnega prava pripeljale k nevarnemu povečanju napetosti v Kerški ožini in Azovskem morju".

Rusija je napovedala, da se bo na novouvedene sankcije ostro odzvala, med drugim bodo po novem morale vse vojaške ladje uradni Moskvi sporočiti 45 dni pred vstopom v Severno morsko pot, ki povezuje atlanstski in pacifiški ocean in poteka ob severni obali Sibirije. Vsako plovilo, ki se bo odpravilo na to pot, pa bo po novem moralo imeti na krovu tudi ruskega pomorskega pilota. Ladje, ki bi kršile novouvedene omejitve, pa bi lahko bile v skrajnih primerih celo "eliminirane". 

Ponovna združitev z domovino? 

A na drugi strani, v Putinovi Rusiji, je priključitev polotoka poskrbela za dvig Putinove popularnosti, 18. marec pa je v državi uradno razglašen za "dan združitve Krima z Rusijo".

Ob peti obletnici se bo ruski predsednik Vladimir Putin tako na polotoku v Črnem morju udeležil številnih slovesnosti, otvoril naj bi tudi novo elektrarno.

V prestolnici so mestne oblasti celo organizirale poulični festival pod imenom "Krimska pomlad", ki vključuje koncerte in fotografsko razstavo. V Moskvi pa naj bi se okoli 10.000 ljudi udeležilo t.i. "flash moba", na katerem bodo zaplesali na pesem iz nekdanjih sovjetskih časov z naslovom 'Sevastopolski valček', ki se navezuje na mesto, ki zgodovinsko prestavlja dom ruskemu vojaškemu pristanišču in ruski črnomorski floti. Nekaj sto ljudi pa naj bi v obmorskem letovišču Jalta v še enem "flash mobu" poustvarilo rusko zastavo.

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da so Rusi vse manj navdušeni nad priključitvijo Krima, in predvsem manj kot pred petimi leti, ko je 67 odstotkov vprašanih menilo, da bo priključitev Rusiji prinesla več dobrega kot slabega, dandanes pa jih to meni le še 39 odstotkov.

"Za nas je vprašanje Krima odločeno za vselej," je nekaj dni pred obletnico dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zakharova in nadaljevala, da je "ponovna združitev z Rusijo rezultat svobodne volje", ki so jo prebivalci polotoka izrazili na referendumu.

Referenduma iz marca 2014 mednarodna skupnost ne priznava

Referenduma iz marca 2014 mednarodna skupnost sicer ne priznava, a le dva dni po njegovi izvedbi je Putin podpisal sporazum s predstavniki krimskih oblasti, v skladu s katerim je 18. marca Krim uradno postal del Ruske federacije. Kijev in mednarodna skupnost dejanje obravnavata kot kršitev mednarodnega prava.

"Vseh teh pet let vlada atmosfera tako odprtega kot prikritega terorja proti prebivalcem Krima," pa je za AFP dejal ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. S hudim pritiskom ruskih oblasti naj bi se soočali predvsem Tatari, muslimanska manjšina, ki že stoletja naseljuje polotok. Tako so na primer nove oblasti razpustile Mejlis – skupščino krimskih Tatarov, češ da je ekstremistična. "Prebivalcem Krima so odvzeli Krim, odvzeli so jim domovino," je dejal Klimkin. Ukrajina po njegovih besedah "vsak dan čuti bolečino", mednarodna skupnost pa ne bo "nikoli priznala" aneksije. 

Priključitev Krima potekala neverjetno hitro

Uradno je 97 odstotkov prebivalcev Krima leta 2014 podprlo priključitev Rusiji, kar pa je malce nenavadna številka, saj so referendum bojkotirali Tatari, ki na Krimu predstavljajo skoraj četrtino od skupno 2,3 milijona prebivalcev.

Priključitev Krima je potekala neverjetno hitro. Že dva dni po referendumu, 18. marca, je Putin podpisal zakon o priključitvi Krima Rusiji, in to kljub zgražanju mednarodne skupnosti z EU in ZDA na čelu, ki referenduma tako kot ukrajinski Kijev niso priznali. Njihovo stališče je bilo, da gre za krajo ozemlja in da se je proces odvil mimo vseh norm mednarodnega prava.

Za Rusijo pa je bila to poprava zgodovinske krivice. V dokumentarnem filmu ruske državne televizije z naslovom Krim – Pot nazaj v domovino, ki so ga predvajali dan pred današnjo obletnico, je Putin znova zanikal, da bi Rusija priključitev Krima načrtovala vnaprej. Šlo je za odziv na "ekstremni nacionalizem", ki se je pokazal na prozahodnih protestih v Ukrajini, je dejal.

Putin je takrat zatrjeval, da se je za ta korak odločil po strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Slednji je po večmesečnih protestih v državi "padel" 22. februarja lani. Pet dni kasneje so se na Krimu že pojavili neidentificirani oboroženi zamaskiranci, ki so močno spominjali na ruske vojake, a zatrjevali, da so predstavniki lokalnih prebivalcev, ki se ne strinjajo z državnim udarom v Kijevu. Zato so izvedli lastnega in v Simferopolu zasedli poslopja regionalnega parlamenta in vlade.

Vpogled v zgodovino spora

Ukrajinski polotok v Črnem morju je bil sicer že dolgo jabolko spora med Ukrajino in Rusijo. Po drugi svetovni vojni je 26.000 kvadratnih kilometrov veliko območje sprva pripadalo Rusiji, leta 1954 pa ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov priključil rojstni republiki Ukrajini, ki je bila del Sovjetske zveze. Po mnenju Rusov je bila to zgodovinska napaka.

Po osamosvojitvi Ukrajine po razpadu SZ je polotok postal problematičen tudi zaradi velike ruske baze v Sevastopolu, kjer ima že več kot 250 let svoj sedež ruska črnomorska flota. Državi sta zadevo rešili z dogovorom o najemu, ki naj bi se po dopolnitvi leta 2010 iztekel okoli leta 2040.