Družinski člani potnikov nesrečnega leta MH370 so ob peti obletnici izginotja pozvali malezijsko vlado, naj postane bolj proaktivna, potem ko je eden od ministrov namignil na potencialno novo iskanje manjkajočega letala. Malezijski minister za promet Anthony Loke je pred dnevi dejal, da je vlada pripravljena na novo iskanje, a le, če zanj obstajajo "posebni predlogi".
Vendar pa je ob tem eden od svojcev, čigar žena je bila na MH370, dejal, da bi vlada morala pokazati več kot samo "pasivno naravnanost" in bi morala prevzeti vodstvo pri novem lovu na letalo. Dve obsežni iskalni akciji na območju 200.000 kvadratnih kilometrov namreč nista ponudili novih odgovorov. Zadnje iskanje se je po štirih mesecih končalo junija lani, potem ko ameriška družba Ocean Infinity po preiskanju južnega Indijskega oceana ni našla nič novega. Leto kasneje pri družbi trdijo, da so pripravljeni začeti znova in da iščejo nove tehnologije, ki bi izboljšale njihove možnosti.
"Nismo še izgubili upanja," je zatrdil Oliver Plunkett, direktor družbe. "Če nas bodo prepričali, da je nova tehnologija lahko bolj učinkovita pri iskanju, potem smo več kot pripravljeni na ponovni zagon," pa je dejal minister Loke.
Pred letom 2018 je ATSB izvedel obsežno triletno iskalno akcijo, a brez uspeha. Leta 2017 so ob zaključku preiskave v končnem poročilu ponudili le "prednostno področje". To je področje, kjer naj bi letalo najverjetneje strmoglavilo. Čeprav do zdaj ni bilo podanih prepričljivih dokazov o vzroku za izginotje MH370, je sedanja uradna teorija ta, da je letalo strmoglavilo v južnem Indijskem oceanu, ob obali Zahodne Avstralije.
8. marca 2014 je let Malaysia Airlines MH370 zapustil Kuala Lumpur in poletel proti Pekingu, kjer letalo nikoli ni pristalo. Oblasti še vedno niso ugotovile, zakaj je pilot letalo po 40 minutah preusmeril in odletel proti južnemu Indijskemu oceanu. Teorije o tem, kaj se je z letalom zgodilo, so bile različne, nekatere so z leti spremenili, druge diskreditirali, pojavile pa so se tudi številne teorije zarote.
2014: Teorija o severnem pristanku
Neposredno po dogajanju in posledicam, ki so sledile izginotju, je zgodnja teorija predlagala, da je bilo letalo preusmerjeno ne na jug, temveč na sever proti centralni Aziji. Zdaj že ovržena teorija je sprva imela nekaj podlage, sledila je namreč različnim načinom sledenja MH370. V zgodnjem poročilu se je omenjala tudi možnost, da so letalo ugrabili. MH370 je izginil po tem, ko je izklopil transponder. Zaradi tega letala po približno 40 minutah letenja radarji niso več zaznali. Preiskovalci so mu sicer še vedno lahko sledili, in sicer s pomočjo vojaškega radarja.
Preko radarja vemo, da je MH370 bil na začetku na severno-vzhodni poti do Pekinga, nato pa se je obrnil in odletel proti jugozahodu, nato pa se spet obrnil proti severozahodu proti Indiji. Tukaj se radarska pokritost konča.
Nato so preiskovalci uporabili satelitske podatke, ki pa sicer ne morejo določiti točnega položaja letala, ampak ga postavijo le v neko določeno območje. Tudi ti podatki niso ponudili odgovorov.
2015: Nesreča v bližini Zahodne Avstralije
Leta 2015 je razbitine letala napavilo na plaže v Vzhodni Afriki, na Mauritiusu in Reunionu. Modeliranje tokov v oceanu je pokazalo, da je MH370 strmoglavil v južnem Indijskem oceanu blizu zahodne Avstralije, hkrati pa je bilo jasno, da je letalo tudi v resnici padlo v morje. Oblasti in strokovnjaki so domnevali, da je na krovu izbruhnil požar ali pa da je prišlo do neke vrste okvare, posledično se je letalo preusmerilo v iskanje primernega kraja za zasilni pristanek. Kasnejša teorija je predvidevala, da je posadki in potnikom zmanjkalo kisika preden so lahko pristali. Ko so bili nezavestni, je letalo še naprej letelo s pomočjo avtopilota, vse dokler ni zmanjkalo goriva.
Teorija, da je bil pilot ob strmoglavljenju nezavesten, je sicer še vedno uradna teorija malezijske vlade in Avstralskega urada za prometno varnost (ATSB).
2016: Namerno strmoglavljenje
Leta 2016 so ameriški preiskovalci in ATSB odkrili simulator letenja v pilotovem domu. Ta naj bi si že vnaprej pripravil pot podobno tisti, za katero je znano, da se je odvila tisti usodni dan. Toda takrat je ATSB takoj zanikal, da je to dokaz, da je pilot namerno preusmeril letalo in da je bila pot del njegovega načrtovanega samomora. Pilotova družina je takrat dejala, da je "ljubil življenje" in da nikoli ne bi storil česa takšnega.
2017: Prednostno območje
V letu 2017 je ATSB izdal najobsežnejše poročilo o skrivnostnem izginotju. Čeprav niso našli letala, so predstavili dve teoriji. Prva je bila že znana, in sicer, da naj bi bil pilot nezavesten. Druga teorija pa je bila ta, da so določili tako imenovano prednostno območje, kamor naj bi letalo zares strmoglavilo.
2018: Zavesten pilot in nadzorovano strmoglavljenje
Leta 2018 so preiskali 25.000 kvadratnih kilometrov veliko območje – prednostno območje, a brez uspeha. Ta teorija je temeljila na predpostavki, da je MH370 zmanjkalo goriva, pilot je bil nezavesten, letalo pa je samo padlo v morje. Zato so letalo iskali tam, kjer so opazili naftne madeže. Neuspeh je ponudil novo teorijo. Nekdanji pilot Simon Hardy je povedal, da je pilot bil buden in letalo vodil vse do padca v morje. Če bi letalo zares jadralo, bi lahko potovalo še nadaljnjih 200 kilometrov dlje, kot je bilo predpostavljeno. To bi pojasnilo, zakaj ga nihče ni mogel najti.
ATSB je to teorijo zavrnil, saj so že leta 2017 dokazali, da se je letalo zelo hitro spuščalo.
2019: Nič bližje resnici
Ob peti obletnici izginotja MH370 še vedno ni prepričljivih dokazov o tem, kje je letalo strmoglavilo, in še manj dokazov je o tem, kaj ga je povzročilo. Ali se bo malezijska vlada po pritisku svojcev vendarle odločila za ponovno iskanje, bo znano še letos.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.