Število mrtvih tudi doslej še ni znano, je pa precej nižje od prvotnih ocen. Najnovejše ocene so se ustavile pri slabih tri tisoč smrtnih žrtvah. Nekdanji newyorški župan Rudolph Giuliani je za odločnost pri odpravljanju posledic napadov od zaveznice, britanske kraljice, prejel celo viteški naslov.
Američani si sicer trudijo preprečiti nove napade in zaradi vsakega sumljivega paketa zaprejo del letališča. Teroristi pa so, tako se zdi, vedno korak naprej: če so v Združenih državah Amerike napade z biokemičnim orožjem, kakršno je vranični prisad, skoraj pričakovali, jih je presenetil Richard Reid. Med letom iz Pariza v Miami je skušal aktivirati eksplozivno snov v podplatu čevlja, ki je ni zaznal noben detektor letališke varnostne službe. Zaradi Reida morajo potniki odslej na obvezen pregled obuval.
Poleg tega se zdi, da je teroristična mreža Al Kaida prepletla ves svet. Pri Reidu so našli telefonsko kartico, s katere je klical na mobilni telefon, ki so ga našli pri nekem drugem osumljencu, članu Al Kaide v Bruslju.
Ameriški predsednik George W. Bush pa medtem nikoli ne pozabi omeniti veličine ameriškega naroda, celo na otvoritvi zimskih olimpijskih iger ne. Olimpijske igre naj bi načeloma presegle mednarodne politične spore, vendar so Američanom očitno prišle prav za dvigovanje morale naroda.
ZDA so vojno v Afganistanu dobile, državo ima za šest mesecev v rokah prehodna vlada. Američani so za prehodnega premiera nastavili Hamida Karzaja in ga tudi oblekli po zahodnjaško: dvodelna obleka ter etnični pridih, ponavadi zeleno-modro ogrinjalo, ki je po mnenju Guccijevega kreatorja, Američana Toma Forda, dovolj za najlepše oblečenega moškega na svetu. Karzaj ne bo imel lahkega dela, saj celo sam priznava, da so afganistanska plemena le volkovi, preoblečeni v ovce. Afganistan pa še vedno trpi zaradi pomanjkanja hrane.
Američani so zajete talibane prepeljali v oporišče Guantanamo na Kubi, razen svojega Johna Phillipa Walkerja Lindha, ki mu bodo sodili doma, nekaj pa so jih izpustili iz zaporov. Vojna se seli na nova področja, morebitna oporišča teroristov: Severna Koreja, Somalija in Irak.
Kar petino proračunskega presežka, ki ga je Clintonova administracija nabirala osem let, je Bush porabil za vojno proti terorizmu, dve tretjini pa za odpravo posledic recesije. Kot kaže uspešno, saj so se, po zadnjih kazalcih, ZDA že izvlekle iz gospodarskih težav, ki jih je povzročil 11. september.
