Petkratni morilec: Ona je ljubezen mojega življenja, brez nje ne morem naprej

Spregovorili so policisti, ki varujejo 25-letnega Andreasa E. Pravijo, da je "uničen", poroča avstrijski krone.at. Ali dejanje obžaluje, ne vedo. Ker da – "ne govori o svojih čustvih". Ne s pazniki, ne s prijatelji, ne z družinskimi člani ali sodelavci. Vsi so novinarjem povedali, da nikakor ne morejo razumeti, kaj se je v glavi Andreasa E. pletlo pretekli konec tedna.

Gre še za en primer, kjer znanci storilca opisujejo kot mirnega, pridnega, prijaznega, kot človeka, ki mu nikoli ne bi pripisali, da je zmožen tako krutega dejanja.

Nikoli ni bil nasilen, mislili smo, da je krasen fant, so novinarjem povedali celo sorodniki žrtev. Pravzaprav so, ko sta bila še v zvezi, menili, da je našla krasnega partnerja, saj za razliko od kakšnega vrstnika ni popival ali brezciljno postopal naokoli.

"Moram jo dobiti nazaj. Ona je ljubezen mojega življenja, brez nje ne morem naprej," naj bi le nekaj dni pred grozljivim dejanjem dejal prijatelju. Ki pa seveda ni slutil, da to vključuje tudi nasilje.

Ko je z orožjem prišel na policijsko postajo in povedal, da je umoril pet ljudi, svojim ušesom sprva niso mogli verjeti niti vsega vajeni policisti. Edino pojasnilo o motivu, ki ga je do zdaj slišal kdor koli, je - "pred očmi se mi je čisto zameglilo, pred seboj sem videl vse rdeče".

Usodnega dne sicer niti ni nameraval biti doma, ampak na Oktoberfestu. A kaj, ko je bilo slabo vreme, zato je odhod na bavarski praznik piva odpovedal. Namesto tega je odšel v lokalno krčmo, kjer je nekdanje dekle videl med zaupnim pogovorom z novim prijateljem. "To je bil kot vbod v srce," je povedal prijatelju.

Takrat naj bi doumel, da je konec, in del večera preživel na stopnicah pred lokalom in jokal. Ko sta ga zapustila tudi Nadine in Florian, sta se odpravila k njej domov. In prav tam je kmalu zatem pozvonil Andreas. Vrata je odprl njen oče in ga poslal domov. To pa je bil tudi trenutek, ko je jeza zavrnjenega Andreasa dosegla vrelišče. Kmalu zatem je bilo mrtvih pet ljudi.

Čeprav je bila torej večina ob tem zgrožena, presenečena, pa so se v času pred tragedijo dogajale tudi stvari, ki so sporočale, da se Andreas zelo težko spoprijema s koncem zveze in nakazovale na morebitno nevarnost. A se nikomur niso zdele znak za alarm. Prijatelji zdaj pravijo, da je bil "obseden z idejo, da Nadine dobi nazaj". Poleg tega si je na delu še poškodoval nogo, težave mu je povzročala sladkorna bolezen – in vse to je stvari še poslabšalo.

Sodelavci pravijo, da se je zadnje čase "počutil kot zguba", dvomil je, da bi lahko še kdaj našel ljubezen, večino časa se je "dajal v nič".

Občutki krivde, vprašanja, v povezani skupnosti še naprej ostajajo v zraku. Lokalni župnik pravi, da ga želi obiskati v zaporu in vprašati – zakaj. Čeprav meni, da odgovora ne bo dobil, ker ta zaradi grozljivih razsežnosti dejanja – sploh ne obstaja.