Vodja severnokorejske delegacije Kim Kye Gwan je v uvodnem govoru dejal, da želi njegova država na pogajanjih pokazati "fleksibilnost". Severna Koreja v zameno za zamrznitev jedrskega programa zahteva odškodnino in varnostne garancije. Še vedno pa Pjongjang zavrača trditve, da se ukvarja z obogatitvijo urana.
Delegaciji ZDA in Severne Koreje sta se sicer danes sešli na dvostranskih pogovorih, ki so trajali dve uri in pol. Gre za najdaljše pogovore med državama od začetka severnokorejske jedrske krize oktobra 2001, je povedal južnokorejski predstavnik, ki je dodal, da komentar vsebine teh pogovorov ni v njegovi pristojnosti.
Med prvim krogom šeststranskih pogovorov, na katerih poleg obeh Korej sodelujejo še ZDA, Rusija, Japonska in Kitajska, avgusta lani v Pekingu, je podoben pogovor med ZDA in Severno Korejo trajal le pol ure, po njem pa sta strani le ponovili razhajanja med Washingtonom in Pjongjango glede severnokorejskega jedrskega programa.
Nov krog šeststranskih pogovorov o severnokorejski krizi, ki se je začel danes, naj bi trajal najmanj tri dni. Ob začetku pogovorov je predstavnik ZDA James Kelly dejal, da ZDA od Pjongjanga zahtevajo "celovito, transparentno in nepovratno demontažo" severnokorejskega jedrskega programa. V povezavi s tem je Kelly ob začetku pogajanj omenil možnost ameriških varnostnih garancij, navedel pa je tudi besede ameriškega predsednika Georgea Busha, da ZDA ne nameravajo napasti Severne Koreje.
Avgustovski krog pogajanj neuspešen
Prvi krog pogajanj, na katerih poleg obeh Korej sodelujejo še predstavniki Kitajske, Japonske, ZDA in Rusije, o krizi, ki jo je sprožilo priznanje Pjongjanga oktobra 2002, da se bo oskrbel z jedrskim orožjem, je potekal v kitajski prestolnici avgusta lani, a ni prinesel rezultatov. Drugi krog je bil napovedan že za lanski december, a so ga nato večkrat preložili, saj ZDA in Severna Koreja nikakor niso mogle zbližati stališč.
Pjongjang je z razvijanje tajnega jedrskega programa kršil sporazum z ZDA iz leta 1994. Washington in njegovi zavezniki so zaradi tega ustavili dobavo nafte Severni Koreji, ta pa je decembra 2002 izgnala iz države inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter januarja 2003 odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Severna Koreja je nato maja 2003 še sporočila, da se zaradi sovražne politike ZDA do Pjongjanga odpoveduje dogovoru z Južno Korejo iz leta 1992 o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja.
Washington je takoj po nastopu krize odstopil od dvostranskih pogajanj s Severno Korejo in vztrajal pri tem, da je jedrsko orožje na Korejskem polotoku problem celotne regije. V pogajanja so se zato kljub dolgotrajnemu vztrajanju Pjongjanga pri dvostranskih pogovorih z ZDA vključile še Japonska, Rusija, Južna Koreja in Kitajska, ki si prav tako prizadevajo za prekinitev severnokorejskega jedrskega programa.
