Plavšićeva je sprva dejala, da se bo zagovarjala kot nedolžna v vseh osmih točkah obtožnice za zločine v BiH. Zagovor je spremenila v skladu z dogovorom s tožilstvom, ki se je v zameno odpovedalo vsem ostalim obtožbam proti Plavšićevi, tudi za genocid, z izjemo ene obtožbe za zločine proti človeštvu.
72-letna Plavšićeva je krivdo priznala v živo preko videopovezave iz neznanega kraja nekje na Balkanu, poročajo tuje tiskovne agencije. Krivdo je priznala za točko obtožnice za zločine proti človeštvu zaradi načrtovanja, vzpodbujanja ali kako drugo pomoč pri pripravi usmrtitev bosanskih Muslimanov in Hrvatov v več deset občinah BiH, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Plavšićeva je bila obtožena skupaj z nekdanjim predsednikom parlamenta bosanskih Srbov Momčilom Krajišnikom, ki naj bi jima sodili skupaj.
Na vprašanje sodnika Richarda Maya, ali tožilstvo odstopa od ostalih točk obtožnice - za genocid in udeležbo v genocidu, za vojne zločine ter štirih drugih obtožb za zločine proti človeštvu - je namestnik tožilstva Mark Harmon odgovoril potrdilno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. May je ob tem dodal, da sodišče do 16. decembra pričakuje argumente obeh strani glede obtožnice, za 16. in 17. december pa je napovedal razpravo o višini kazni, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.
Zakaj sprememba?
Obramba je po sodni obravnavi sporočila, da je Plavšićeva odgovornost prevzela osebno in kot posameznica, in to v celoti in brezpogojno, izrazila pa je tudi obžalovanje. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je ob tem izpostavil, da tožilstvo in obramba nista dosegla nobenega dogovora glede morebitne kazni in da se Plavšićeva zaveda, da je soočena z možnostjo obsodbe na dosmrtno ječo. Zatrdil je tudi, da tudi ni dogovora o morebitnem pričanju Plavšićeve na kateremkoli procesu na haaškem sodišču. Plavšićeva se je sicer večkrat omenjala kot možna priča na sojenju proti nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću.
Za razpravo, na kateri je Plavšićeva spremenila svoj zagovor, je po poročanju agencije Beta prosila njena obramba 30. septembra.
Plavšićeva se je haaškemu sodišču prostovoljno predala 10. januarja lani, od 6. septembra lani pa je na prostosti, verjetno v Beogradu, kjer čaka na začetek sojenja na haaškem sodišču. Plavšičeva je bila med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 ena najtesnejših zaveznic političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića, za katerim je sodišče zaradi vojnih zločinov izdalo tiralico. Ob začetku vojne v BiH leta 1992 je bila podpredsednica Republike srbske in ena vodilnih članic Karadžićeve Srbske demokratske stranke (SDS). Potem ko se je od Karadžića oddaljila, je po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995 postala predsednica srbske entitete v BiH - Republike srbske.
