
Na poročevalca Evropskega parlamenta Jelka Kacina je javno pismo naslovil Jovo Ćuruvija, brat pred 13 leti ubitega novinarja in urednika Slavka Ćuruvije. Prosi ga za pomoč in pritisk na srbske organe pregona, saj mu ti že 13 let obljubljajo, da je preiskava v teku, hkrati pa te še vedno niso končali in pred sodnika niso pripeljali še niti ene osebe.
V pismu je zatrdil, da so pristojni organi zbrali dovolj dokazov o organizatorjih, izvršiteljih in sodelavcih v umoru njegovega brata, kljub temu pa ni stekel še noben postopek. "Zato se poraja vtis, da se nekoga od vpletenih v ta strašen zločin ščiti in prikriva," je zapisal.
Dodaja, da je bil Slavko Ćuruvija ubit ob začetku 21. stoletja v glavnem mestu ene od evropskih držav. Ubit je bil 11. aprila 1999 na pragu njegovega stanovanja, pred tem pa so več mesecev nanj vršili pritisk in "ropali njegove redakcije", v javnem pismu Kacinu pojasnjuje Jovo Ćuruvija.
Njegov brat je bil oster kritik režima Slobodana Miloševića, katerega predstavnik je bil sedanji notranji minister Ivica Daćić. Ćuruvija se je vedno energično zoperstavljal Miloševićevi politiki v Srbiji in na Balkanu. Na eni izmed svojih zadnjih tiskovnih konferenc je 10. marca 1999 pozval tedanjo zvezno in republiško skupščino, naj s položaja predsednika tedanje Zvezne republike Jugoslavije zamenja Miloševića in republiško vlado, srbske državljane pa, naj z demonstracijami zahtevajo razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
"Zločinski režim Slobodana Miloševića je odgovoril z rutinskim umorom, ki se je zgodil na pravoslavno veliko noč 11. aprila 1999. Na splošno zgražanje srbske javnosti in družine je veliko ljudi, ki so sodelovali v pripravi umora mojega brata, danes zaposlenih v državnih podjetjih in ustanovah, nekateri med njimi pa so celo napredovali. Prosim vas, da mi pomagate in evropske organe obvestite, da do danes, 7. aprila 2012, umor še ni razrešen, prav tako pa ni bil sprožen še noben sodni postopek," je zapisal v pismu.
Hkrati Kacina tudi prosi, naj izvaja pritisk na srbske oblasti, da opravijo temeljito in resno preiskavo, s katero bi vse odgovorne privedli pred roko pravice.
Poleg pisma je poslal tudi spisek vseh njegovih prošenj, da bi pristojni organi opravili in končali preiskavo umora njegovega brata. Svoja pisma in prošnje je naslovila na 33 naslovov, med katerimi so različni predsedniki Srbije, srbska tožilstva, tudi nekdanjo haaško tožilko Carlo Del Ponte je prosil za pomoč. Govoril je tudi z nekdanjim ameriškim veleposlanikom Williamom Montgomeryjem, z ubitim srbskim premierjem Zoranom Đinđićem, njegovo zadnje pismo pa je bilo poslano srbskemu predsedniku Borisu Tadiću.
Za pomoč je prosil tudi številne nevladne organizacije, tako v Srbiji kot tudi zunaj nje, teh prošenj pa ni zajel v zgornji seznam.
Z Jovanom Ćuruvijo smo govorili tudi v našem uredništvu. Povedal je, da so v umor vpletene tudi nekdanje srbske varnostne službe, ki so se v tem času preimenovale, v njih pa so ostali isti ljudje. "Veste, novinarjev se ne sme ubijati," je brat zaključil pogovor z našo redakcijo.























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.