Po 300 letih padla glava prvega v parlamentu

Največji politični škandal na Otoku v zadnjih letih, ki ga je sprožil članek o poslanskih izdatkih, objavljen v Daily Telegraphu, je zahteval svojo doslej najpomembnejšo žrtev. Odstop je napovedal predsednik spodnjega doma parlamenta. Michael Martin bo 21. junija po devetih letih dokončno zapustil ugledno funkcijo, že naslednji dan pa naj bi izvolili njegovega naslednika.

Za ta zgodovinski korak – nikomur od njegovih predhodnikov v zadnjih 300 letih ga ni bilo treba narediti – se ni odločil, ker bi v javnost prišle informacije o njegovih neupravičenih izdatkih, ampak zaradi kritik, ki so letele na njegovo obravnavo zadeve. Po sodni poti je namreč poskušal doseči, da dokumenti ne bi prišli v javnost. Po 30 letih naj bi tudi dokončno zapustil poslanske vrste.

Škandal je izbruhnil pred dvema tednoma, ko je ugledni časnik objavil podrobnosti o prošnjah britanskih poslancev za povrnitev stroškov. Samo lani so predstavniki ljudstva zaprosili za 93 milijonov funtov sredstev, številne njihove zahteve pa so bile milo rečeno nemogoče. Z javnim denarjem so kupovali vse, od konjskega gnoja do tamponov, vzdrževali so hiše, vrtove in bazene, kupovali pohištvo … Nekateri poslanci pa so zahtevali sredstva tudi za drobnarije, kot so vrečke za v trgovino, ki stanejo le pet penijev, ali prigrizek v obliki Miklavža, vreden 60 penijev.

Vsi, od premierja Gordona Browna – davkoplačevalci so mu med drugim nevede kupili kuhinjo za 9.000 funtov – do ministrov in velike večine poslancev, so brezsramno molzli sistem in osebno bogateli, se je izkazalo. Večina je imela leto za letom več kot 100 tisoč funtov izdatkov. Vrstijo se opravičila, številni poslanci so denar že vrnili.

Zaradi škandala opozicija zahteva predčasne volitve, a analitiki pravijo, da tak scenarij za zdaj ni verjeten. Le malo možnosti je, da bi nepriljubljeni Brown zaprosil kraljico, naj razpusti parlament in skliče predčasne volitve, ki bi pomenile skoraj gotov poraz njegovih laburistov. Si pa za to, razumljivo, prizadevajo konservativci. Njihov vodja David Cameron si obeta, da bo stranko po 12 letih opozicije popeljal na oblast, zato bo predlagal, da bi bile volitve že junija.