Po državnem udaru malijski predsednik na varnem

Malijska vojska je ponoči napadla predsedniško palačo in sporočila, da so strmoglavili vlado. Nekaj časa ni bilo znano, kje se nahaja predsednik Amadou Toumani Toure, potem pa je predstavnik strmoglavljene vlade sporočil, da je nepoškodovan v vojaškem oporišču v prestolnici Bamako, kjer ga varuje predsedniška garda vojakov, ki mu ostajajo zvesti.

Vojska je sporočila, da so se za državni udar odločili, ker režim predsednika Toureja ni bil sposoben rešiti krize na severu države, kjer se je sredi januarja začel upor Tuaregov, na območju pa so dejavne tudi islamistične skupine.

Uporniški vojaki, ki so izvedli udar, so ustanovili hunto, ki so jo poimenovali Nacionalni komite za uvedbo demokracije. Zavezali so se, da bodo zopet predali oblast civilistom oziroma oblikovali vlado narodne enotnosti. So pa za zdaj zaprli meje.

Ostri odzivi z vseh strani

Državni udar v Maliju so danes v svetu že obsodili. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je tako zapisala: "Obsojam državni udar v Bamaku in ukinitev malijskih državnih institucij." Pozvala je k ponovni ustanovitvi ustavnega reda in k čimprejšnjim demokratičnim volitvam.

Francija je sporočila, da so začasno ustavili sodelovanje z Malijem, prevratnike pa pozvali, naj predsednika Toureja ne poškodujejo.

ZDA so pozvale k takojšnji vnovični vzpostavitvi ustavne države. "ZDA ostro obsojajo nasilje, ki ga izvajajo oborožene sile v Maliju," so v izjavi za javnost zapisali v Beli hiši.

Državni udar so obsodili tudi v Afriški uniji (AU). "Predsednik komisije AU obsoja to dejanje upora, ki resno ogroža ustavni red in predstavlja velik korak nazaj za Mali," so zapisali v izjavi. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) pa je pozvala k takojšnji vrnitvi demokracije.

Kdo je Amadou Toumani Toure?

Nekdanji vojaški poveljnik Amadou Toumani Toure je znan tudi kot malijski "borec za demokracijo", z oblasti pa so ga strmoglavili le mesec dni pred potekom njegovega predsedniškega mandata.

Toure je bil nekaj več kot leto dni predsednik Malija že v obdobju tranzicije v začetku 90. let minulega stoletja, potem ko je z oblasti strmoglavil diktatorski režim Mousse Traoreja. Leta 1992 je omogočil prve demokratične predsedniške volitve. Na takratnih volitvah je zmagal Alpha Oumar Konare, ki je nato leta 2002 ob koncu svojega drugega petletnega mandata sestopil z oblasti, ko je postal predsednik komisije Afriške unije.

Leta 2002 je na predsedniških volitvah nato kandidiral tudi Toure, leto pred tem pa je bil imenovan za posebnega odposlanca ZN v Srednjeafriški republiki, kjer je prav tako prišlo do poskusa državnega udara. Na teh volitvah je zmagal s podporo več kot 30 političnih skupin, leta 2007 pa je bil s 68 odstotki glasov za predsednika izvoljen še v drugo.

Toure je imel zelo dobre odnose z ZDA, ki so Maliju prispevale več milijonov dolarjev pomoči za razvoj zdravstvenega in šolskega sistema ter za boj proti teroristični mreži Al Kaida v islamskem Magrebu.

Toure je bil v zadnjih tednih pod velikim pritiskom zaradi dejavnosti Al Kaide v državi ter upora Tuaregov na severu države, zaradi katerega je bilo več kot 200.000 tamkajšnjih prebivalcev prisiljenih zbežati.