Po Evropi padajo vročinski rekordi, v Parizu bolj vroče kot v Kairu

Eden za drugim so po svej Evropi padali vročinski rekordi. V Parizu so že malo po poldnevu namerili kar 40,6 stopinj Celzija, temperature pa so še naraščale in se ustavile šele pri 42,6 stopinjah - s tem pa so namerili najvišjo temperaturo v zgodovini. Prejšnji rekord 40,4 stopinje Celzija so dosegli julija 1947. V Franciji je bilo tako danes bolj vroče kot v Kairu.

Za severno Francijo je razglašen rdeči alarm, za celotno državo pa velja omejitev uporabe vode. Ljudjem oblasti svetujejo, naj se ne odpravljajo na potovanja ter, da naj delajo od doma, če je to le mogoče. Poleg tega so zaprli otroške vrtce, ogrožena pa je tudi slovita pariška katedrala Notre-Dame, ki jo je aprila zajel obsežen požar. Po navedbah glavnega arhitekta bi se lahko zaradi visokih temperatur porušil obokan strop. 

Do sedaj naj bi v povezavi z vročinskim valom oblasti po poročanju BBC zabeležile pet smrtnih žrtev. 

Vročinske rekorde so že v sredo zabeležili v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem - 40,2 stopinji, 40,5 stopinj in 39,3 stopinje Celzija. A ti rekordi so obstali zgolj en dan. Na zahodu Nemčije, v mestu Lingen, so rekord postavili z 41,5 stopinjami, medtem ko se je živo srebro na Nizozemskem ustavilo šele pri 40,7 stopinjah. Nov vročinski rekord so izmerili tudi v Belgiji, in sicer kar 40,6 stopinj Celzija, poroča AFP. 

Vročinski val je sicer danes dosegel vrhunec, že v petek pa naj bi sledila ohladitev. Belgijski meteorološki inštitut je izdal rdeče opozorilo za večji del države, ljudem svetujejo, naj sprejmejo dodatne varnostne ukrepe zaradi "izjemno visokih temperatur". 

Na severu Nemčije se izsušujejo reke in jezera, nevarno nizko raven vode beleži reka Ren, oblasti opozarjajo, da so ribe "izjemno ogrožene". Na Nizozemskem je že v začetku tega tedna poginilo na stotine prašičev, ko se je pokvaril in prenehal delovati ventilator na kmetiji blizu mesta Middelharnis. 

V Veliki Britaniji pa so dosegli julijski rekord in na londonskem letališču Heathrow namerili 36,9 stopinj Celzija. 

Najnovejši vročinski val je tako pozornost javnosti znova obrnil na podnebne spremembe in težave, ki jih te prinašajo. "Verjetnost dveh vročinskih valov, ki podirata rekorde, lahko skorajda zagotovo pripišemo podnebnim spremembam," je po poročanju Bloomberg dejal  James Screen, klimatolog z Univerze Exeter. "Vročinska vala sta to leto posebna, ker sta prišla tako zgodaj, in se nista pojavila po daljšem obdobju toplega vremena," pa pravi Simon Lee iz Univerze v Readingu. 

"V tem trenutku imamo pritok vročega zraka iz severne Afrike, ki prinaša nenavadno toplo vreme. A brez podnebnih sprememb ne bi dosegali rekordov, ki jih dosegamo sedaj," pa je za BBC dejal  Peter Stott iz britanski Meteorološke službe.