Po Kubi še Vietnam: Obama odpravil embargo na orožje

Ameriški predsednik Barack Obama je začel obisk Vietnama, kjer bo ostal tri dni, nato pa se bo na Japonskem udeležil vrha G7 ter med drugim obiskal Hirošimo, mesto, na katero so ZDA leta 1945 odvrgle atomsko bombo. Opravičila za to dejanje ne bo, je pa Obama prvi ameriški predsednik, ki prihaja v Hirošimo.

Obama je leta 2011 sprožil znamenito "preusmeritev v Azijo", kar v bistvu pomeni priznanje vse večje gospodarske, vojaške in politične moči te regije na svetovnem odru. V svojih izjavah Obama ni nikoli skrival, da je ta del sveta pomembnejši za prihodnost ZDA kot zapletanje v vojne na nemirnem Bližnjem vzhodu.

To bo sedaj njegova doslej že deseta pot v Azijo, odkar je na položaju in prva pot v Vietnam, ki sta ga doslej obiskala dva ameriška predsednika - Bill Clinton in George Bush mlajši. Clinton je leta 1995 obnovil diplomatske odnose s komunistično državo in odpravil trgovinski embargo, zdaj je Obama odpravil še embargo na prodajo orožja, in sicer zaradi Kitajske.

Na skupni novinarski konferenci z vietnamskim kolegom Tran Dai Quangom je poudaril, da odločitev ni povezana s Kitajsko, temveč so jo sprejeli na podlagi želje ZDA po dokončanju dolgega procesa normalizacije odnosov z Vietnamom. "Na tej stopnji sta obe strani razvili raven zaupanja in sodelovanja, ki vključuje tudi naši vojski," je pojasnil.

Quang je pozdravil odpravo embarga, ki sega v obdobje hladne vojne.

Obama je leta 2014 sprostil prodajo določene vojaške opreme Vietnamu, kot so patruljni čolni, reševalne ladje in mornariška izvidniška letala, z namenom, da pomaga Vietnamu pri soočanju z vse večjo agresivnostjo Kitajske v Južnokitajskem morju, ki je bogato z naravnimi viri. Vodja komunistične partije Vietnama Nguyen Phu Trong je lani kot prvi voditelj povojnega Vietnama obiskal Belo hišo.

Zagovorniki odprave embarga na orožje, ki je zadnji ostanek leta 1975 končane vojne med Vietnamom in ZDA, ocenjujejo, da je ta ukrep nujno potreben za izboljšanje vietnamske obrambe pred Kitajsko. Država kupuje orožje od Rusije in ima zastarel arzenal še iz sovjetskih časov. ZDA so junija lani obljubile 18 milijonov dolarjev pomoči Vietnamu za nakup vojaške opreme v ZDA, ki si v prihodnje obetajo dobre orožarske posle.

Ključni problem je spoštovanje človekovih pravic, ki so v komunističnem Vietnamu na nizki ravni. ZDA bodo zato najprej želele videti, da Vietnam izpusti politične zapornike in sprejme druge ukrepe na tem področju. Trenutno se dogovarjajo tudi o dostopu ameriških vojaških ladij do v vietnamskih pristanišč.

Zaradi Kitajske odpravo embarga na orožje podpira celo senator iz Arizone John McCain, ki je pet let preživel v vojnem ujetništvu Vietnama.

Obama je danes pristal v Hanoju, spremlja pa ga vietnamski veteran, državni sekretar John Kerry. Obiskal bo tudi gospodarsko prestolnico Vietnama Hošiminh, nekoč znan kot Sajgon. Srečal se bo z državnimi voditelji in opravil govor ali dva, pri čemer bo omenil človekove pravice in državljanske svoboščine ter izražal podporo sporazumu o čeztihomorskem partnerstvu (TPP).

Iz Vietnama Obama potuje na Japonsko, kjer se bo 26. in 27. maja udeležil vrha držav G7. V petek, 27. maja bo obiskal spominski park v Hirošimi, ki je posvečen žrtvam atomske bombe, ki so jo ZDA odvrgle ob koncu druge svetovne vojne.

Ameriški vojaški načrtovalci so izračunali, da bi imeli z invazijo na Japonsko zaradi fanatičnih sovražnikovih vojakov skoraj 300.000 ali več žrtev. Takratni predsednik Harry Truman se je odločil za atomsko bombo, ki so jo po Hirošimi odvrgli še na Nagasaki in Japonska se je po 140.000 žrtvah predala. Obama bo prvi predsednik ZDA na položaju, ki bo obiskal Hirošimo. Richard Nixon jo je obiskal, preden je postal predsednik, Jimmy Carter pa po upokojitvi.

Sorodniki žrtev si želijo, da se Obama v Hirošimi opraviči, vendar tega ne namerava storiti. Njegov tiskovni predstavnik za nacionalno varnost Ben Rhodes je dejal, da gre za izraz priznavanja preteklosti in pomena dialoga o preteklosti. Bo pa Obama spregovoril nekaj besed proti jedrskemu orožju. Sam si želi zmanjšati ameriške zaloge, vendar to brez sodelovanja Rusije politično ni izvedljivo.