Grčija dan potem: Cipras išče pot do novih milijard, na bankomatih večinoma le še 50 evrov, dostop do denarja in sefov vse bolj omejen

BBC medtem piše, da je grški gospodarski minister Georgios Stathakis dejal, da mora ECB grške banke pri življenju ohranjati še vsaj 7 - 10 dni, da bi lahko pogajanja tekla v normalnem tempu, da pa je za odločitev o obstanku Grčije v evroobmočju na voljo le še 48 ur.

Predsednik vlade Miro Cerar je medtem dejal, da Slovenija ostaja solidarna z Grki, da pa kakršne koli poskuse s strani grške vlade, ki nimajo iskrenega in konstruktivnega namena doseči sporazuma o nadaljnji pomoči Grčiji, slovenska vlada ne bo pristala.

Cipras je sicer kmalu po zaprtju volišč v enem stavku zahteval odpis dolgov in nov paket pomoči, danes v Atenah že ure in ure sestankujejo, premori naj bi bili le takrat, ko je Cipras na telefonu s kakšnim evropskim voditeljem, govoril je tudi s šefom ECB Mariem Draghijem, v načrtu ima tudi pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Kakšne posebej nove podobe Grčije dan potem sicer ni. Evforijo odločitve je hitro zamenjala podoba realnosti, ki pravi, da je država brez denarja. Tuji mediji poročajo, da bankomati praviloma izplačujejo le še 50 evrov, upokojenci pa na bankah ugotavljajo, da denar večinoma dobijo le, če kakšnega dviga niso opravili že prejšnji teden. Medtem se je v praksi uresničila napoved o omejitvi dostopa do sefov - tja imetnike pospremijo bančni uslužbenci in nato budno spremljajo početje lastnika, da ta ne bi odnašal zalog gotovine.

Varufakis odstopil

Dan po grškem referendumu se je sicer začel s precej (ne)pričakovanim nadaljevanjem grške drame. Odstopil je finančni minister Janis Varufakis. In to potem, ko so se številni že tako spraševali, kako se po po zadnjih izjavah o teroristih sploh vrnil za bruseljsko pogajalsko mizo, če želi država iztržiti nov denar, ki ga nujno potrebuje, pa čeprav so se Grki na referendumu uradno odpovedali evropskim pogojem.

Varufakis je sicer ob odstopu spisal izjavo: "Referendum bo odstal v zgodovini kot dan, ko se je majhen evropski narod postavil po robu sponam dolgov. Kot vse borbe za demokratične pravice prihaja tudi ta odločitev z visoko ceno, zato je pomembno, da se referendumski ne takoj pretvori v "da" pravi rešitvi - sporazumu, ki bo vključeval prestrukturiranje dolga, manj varčevanja in prerazporeditev sredstev v prid realnih reform. Takoj po objavi rezultatov sem bil seznanjen s preferencami evroskupine, ki je želela mojo odsotnost s sestankov, premier pa je ocenil, da bi mu lahko to pomagalo pri sklepanju dogovora. Zato odstopam."

Odziv na Varufakisov odstop je bil na nekaterih trgih izjemno hiter. "Evro ljubi Varoufexit," je situacijo ocenil Bloombergov dopisnik Hans Nichols. Skupaj z Varufakisovim odhodom je namreč hitro naraslo upanje, da bo sklenjen dogovor. Zadnje dni je bil namreč Cipras v izjavah veliko bolj spraven od svojega zdaj že nekdanjega ministra.

Evklid Cakalotos po prvih ocenah velja za človeka, ki bi ga pogajalci v Bruslju sprejeli bolje kot Varufakisa. 55-letnik je bil rojen v Rotterdamu, študiral je politologijo, filozofijo in ekonomijo. Iz slednje le leta 1989 doktoriral na Oxfordu.

Znotraj Sirize, katere član je že skoraj desetletje, velja za ideologa ekonomske politike stranke, v vladi pa je veljal za finančnega ministra v senci. Tudi on ni profesionalni politik, ampak se je večinoma gibal v akademskih krogih.

O svojih pogledih na grško krizo se je leta 2012 razpisal v daljšem eseju, v katerem je ugotovil, da je grška kriza posledica dveh desetletij neoliberalne modernizacije, ki je prinesla družbeno neenakost in deficit demokracije. Čeprav se njegova stališča v veliki meri skladajo z marksistično diagnozo grške krize, pa znotraj stranke velja za zagovornika zmerne linije, ki nikakor ne želi izstopa iz evroobmočja.

"Grška pot v socializem, ki bi šla preko izhoda iz evra, bi bila ponovitev Velike Britanije v 70-ih in Francije v 80-ih. Nacionalne smeri so propadle, vsaka alternativa potrebuje mednarodni okus," meni.

Čeprav bo imel drugačen slog, pa bi pričakovati, da bi od predhodnika odstopal v temeljnih idejah Sirize, ocenjuje grški novinar Nick Malkoutzis. Pri vprašanjih višanja davka na dodano vrednost in privatizacije, sta s Ciprasom precej enotno proti.

Po praznovanju streznitev?

V Grčiji je bil včeraj dan za praznovanje. "Demokracije ni mogoče izsiljevati niti v najtežjih okoliščinah. Je dominantna vrednota in pot naprej," je ljudstvu dejal premier Aleksis Cipras. Ljudje so se veselili, da bo konec varčevanja, vendar pa večina pričakuje, da bo sledila streznitev, saj enostavne in hitre rešitve za Grčijo pač ni.

"Ne "za" ne "proti" ne pomeni nobene rešitve. Smo tri metre pred ledeno goro, pa so nas vprašali ali bi radi levo ali desno. Saj je vseeno, v vsakem primeru bomo treščili v goro," je situacijo slikovito opisal eden od volivcev.

Odločen "ne"

Na nedeljskem referendumu je po uradnih izidih proti pogojem, ki so jih v zameno za novo finančno pomoč postavili mednarodni posojilodajalci, glasovalo 61,31 odstotka udeležencev, za pa jih je bilo 38,69 odstotka. Volilna udeležba je bila 62,5-odstotna.

Grki so tako izrekli odločen "ne" novim varčevalno-reformnim pogojem, ki so jih tik pred propadom pogajanj med Grčijo in posojilodajalci pred dobrim tednom pripravili Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad.

Evropo po grškem "ne" zdaj čaka dan številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grškega referendumskega "ne" in iskali možne poti naprej.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da so vrata za pogovore še odprta, a da je ključni element zdaj čas.
Francoski prvi mož Francois Hollande se strinja z nemško kolegico, da so pogovori še odprti, a mora Ciprasova vlada zdaj dati ''kredibilne in resne predloge''. V prihodnjih dneh morajo pogovore voditi v ravnotežju med ''solidarnostjo in odgovornostjo''.

ECB pomoč ohranila nespremenjeno

Ključna je tudi ECB, ki se je morala odločiti, ali bo zvišala zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči grškim bankam in tako omogočila, da te v torek le odprejo vrata, ali pa jo bo ohranila nespremenjeno, kar bi pomenilo, da bi Grke čakalo še kar nekaj dni brez dostopa do bančnih računov in z omejitvami za dvig gotovine z bankomatov. V najbolj črnem scenariju bi ECB pomoč odpravila, kar pa bi za grški bančni sistem pomenilo potop. V Grških bankah naj bi bilo sicer le še okoli pol milijarde gotovine.

ECB je likvidnostno pomoč ohranila nespremenjeno. A istočasno se je osrednji organ denarne politike evrskega območja odločil, da popravi odbitke pri vrednotenju zavarovanj, ki jih grške banke uporabljajo v zameno za nova sredstva. To bi lahko predstavljalo novo težavo.

Referendum odnesel opozicijskega vodjo

Če je Siriza slavila, pa je visok odstotek glasov proti in s tem neuspeh kampanje za, je močno presenetil največjo opozicijsko stranko Nova demokracija.

Kmalu po razglasitvi prvih rezultatov so se zato začeli vrstiti pozivi vodji stranke in nekdanjemu premierju Antonisu Samarasu, naj odstopi, kar je v poznih večernih urah tudi storil.

V stranki sicer menijo, da obstajajo indici, da so nekateri tradicionalni podporniki stranke glasovali proti evropskim pogojem iz protesta proti Samarasu, ki si kot predsednik vlade, ki je želela izvajati reforme, ni nabral prav veliko simpatij niti med svojimi.

Umiriti bo treba retoriko

Prihodnji dnevi bodo po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka ključni za nadaljevanje grške zgodbe, sploh glede možnosti za nadaljevanje pogovorov.

Retorika, ki je bila uporabljena pred referendumom, je bila dokaj ostra in tudi izključujoča. Če bosta obe strani po tej poti nadaljevali, "se ni več o čem pogovarjati", je dejal Mrak. A sam vendarle pričakuje, da bo do razgovorov prišlo, čeprav hitre rešitve ne gre pričakovati.

Zelo pomembno bo, kako se bo na grški referendumski "ne" pogojem za novo finančno pomoč odzvala Evropska centralna banka (ECB). Mrak pričakuje, da bo banka čakala na signale držav članic evropske monetarne unije. "Verjetno bomo po dveh, treh dneh videli, kako bo šla stvar naprej," je pojasnil.

Grčiji se 20. julija izteče pomemben rok, do katerega mora ECB vrniti 3,5 milijarde evrov posojila. "Če bi se stvar vlekla in Grčija ne bi bila sposobna vrniti tega dolga, ECB verjetno ne preostane drugega, kot da prekine nujno likvidnostno pomoč," je pojasnil Mrak.

To je pot v vzpostavitev neke vzporedne valute oziroma nove drahme, z vsemi posledicami takšne odločitve. "A do takrat je še kar nekaj časa," je dejal ekonomist, ki verjame, da bo do odločitve o nadaljnji smeri prišlo že prej.

Če bi se Grki odločili za slovo od evra, nove valute ne bi vezali nanj. "Ravno zaradi tega bi to uvedli, da bi prišlo do velike depreciacije v odnosu na evro," je pojasnil.

To bi sicer prineslo celo vrsto težav za ljudi v Grčiji, ki imajo danes evre - depoziti v bankah bi bili pretvorjeni v nacionalno valuto. "Ker je zelo realno pričakovati inflacijo, bi to pomenilo, da bi ljudje sčasoma izgubili ogromno denarja," je dejal Mrak.

"Prehod na nacionalno valuto bi vsaj v roku nekaj mesecev tako pomenil kar veliko izgubo za grško prebivalstvo. To je draga pot reševanja njihovega problema," je izpostavil.

Je pa ekonomist še opozoril, da bodo v tehtanju prihodnjih možnosti ključni razmisleki, precej širši od ozkega finančnega pogleda na grško krizo. Odzivi držav članic bodo vezani na širše okolje - kaj to pomeni za območje z evrom kot celoto, kako ga bodo videli mednarodni finančni trgi, pa tudi na druge strateške razmisleke, kot so odnosi z Rusijo in kriza z migranti.

Sloveniji se na kratki rok večji vplivi grške referendumske odločitve ne obetajo. Dogajanje bo vplivalo na evro in tudi nekoliko povečalo pribitke na državne obveznice. "A dramatičnih sprememb v prihodnjih dneh ne bo - verjetno bodo vsi čakali, v katero smer se bo stvar strateško razvijala. To pa danes preprosto ni jasno," je ocenil Mrak.

Številni predstavniki evropskih držav, pa tudi predsednik Evropske komisije, so pred referendumom opozarjali, da "ne" na referendumu pomeni odhod Grčije iz območja z evrom. Pri tem bi lahko voditelji tudi vztrajali. A Mraka v prihodnjih dneh ne bi presenetili mehkejši toni. "Mislim, da bo vsaj do enega kroga pogovorov še prišlo, potem pa bomo videli," je sklenil.