Po poteh mehiških kartelov: Od Acapulca do Cancuna

Pred dnevi je mehiška zvezna policija v Acapulcu razorožila celotno zasedbo lokalne policije zaradi suma povezav z mamilarskimi karteli. Aretirali so dva policijska poveljnika, ki sta obtožena umora, in načelnika avtocestne policije zaradi nošenja orožja brez dovoljenja. Tovrstne aretacije policistov pa v Mehiki že dolgo časa niso nič novega, če ne drugega, je korupcija predvsem med lokalnimi policisti še narasla. Ti so zaradi nizkih plač in slabe izurjenosti lahka tarča območnih kartelov, med prebivalci pa pogosto uživajo le majhno mero spoštovanja in zaupanja.

Acapulco: Od mondene destinacije do mesta duhov

Če se peljete skozi obmorsko mesto na zahodni mehiški obali, vas danes pričaka kaos – trgovine, lekarne, zdravniške ambulante so uničene in popisane z grafiti kartelov, ki so označili svoj teritorij. Lokalni taksisti se vsak dan zberejo na enem izmed glavnih parkirišč v mestu in čakajo na prihod "šefov". Tem bodo morali, kot vsak dan doslej, podati kuverto z okoli tremi evri – skoraj polovico denarja, ki ga zaslužijo čez dan. Šefi oziroma člani kartelov že zadnjih pet let obvladujejo mesto, ki so mu odvzeli dušo. Acapulco je bil včasih glavna turistična destinacija turistov širom sveta, še posebej Američanov, ki jih je do raja oddaljeval le kratek tri urni let iz Los Angelesa. Tam je med drugim svoje medene tedne preživel sam John F. Kennedy. Danes je Acapulco mesto duhov in polj opija (glavno sredstvo proizvodnje heroina), hkrati pa mesto z največjim številom umorov v Mehiki.

Dominantni mamilarski kartel v Acapulcu in v celotni zvezni državi Guerrero, je propadel že pred desetimi leti. Po propadu se je v mestu organiziralo več tolp, ena izmed bolj znanih je Los Locos (norci). Več kot 20 tolp danes obvladuje mesto, pomešani pa so z nekaterimi karteli na območju, ki tolpe občasno najamejo za "umazana" dela. Pripadniki tolp so mladi fantje, ki sčasoma postanejo izurjeni ugrabitelji, morilci, tatovi in izsiljevalci. Prebivalci mesta jih imenujejo "hudič s 100 glavami", najbolj pogosto pa je predvsem izsiljevanje lokalnih podjetnikov - "plačaj določeno količino denarja, če ne, te bomo ubili". Povprečno mora tako lastnik restavracije na mesec plačati 2000 evrov, da ga "pustijo na miru".

Kdo ogroža mehiški dragulj – karteli ali turisti?

Cancun, mehiški dragulj in najbolj obiskana destinacija na Karibih spreminja svojo podobo. Letovišče, ki je bilo do nedavnega imuno na epidemijo nasilja, ki sicer vlada v državi, postaja vedno bolj "okuženo". Pred 50 leti je bil Cancun preprosto ribiško mestece, dokler ga niso opazili denarja željni podjetniki in tam pričeli z gradnjo hotelov. Mehičani danes letovišče razumejo kot veliko in dragoceno zapuščino nekdanjega predsednika Luisa Echeverria – v tistem obdobju so morali predsedniki mandat zapustiti s famoznim projektom. Tako je mehiška politika ustvarila Acapulco, Cancun in nazadnje Los Cabos, ki je priljubljen predvsem med hollywoodskimi zvezdniki. V letih od začetka gradnje hotelov je mesto raslo na neenakomeren način - razdelilo se je namreč na dve coni. Hotelska cona, ki vključuje okoli 28 kilometrov obale, danes velja za nabolje varovano območje Mehike. Stran od "all inclusive" hotelov z bazeni pa vlada revščina – barake brez vode in kanalizacije so prava podoba mondenega letovišča. Nasilje iz revnih sosesk se zdaj prestavlja v bližino turistov. Po prijetju Chapa Guzmana – El Chapa, mamilarskega šefa, ki je do nedavnega obvladoval Cancun, je območje zvezne države Quintana Roo prevzel nov kartel – Jalisco Nueva Generacion. Ta je svoj prihod v mesto oznanil z napadom na diskoteko v turistični Playi del Carmen, v napadu pa je umrlo pet ljudi. Po prevzemu poslov je kartel poskrbel, da so lani v Quintani Roo zabeležili rekord v številu umorov. Nasilne smrti je umrlo 226 ljudi, v letošnjem letu pa do julija že 280, zaskrbljeno pripoveduje Cesar Muñoz, urednik tamkajšnjega časopisa Novedades.

"Trenutna situacija je zaskrbljujoča zaradi obsega nasilja v mestu, ki se vsak mesec le še povečuje. Mimilarski karteli vsakodnevno morijo na različnih območjih mesta v različnih urah. Še vedno menim, da je kraj dokaj varen za turiste, ker med njimi še ni bilo smrtnih žrtev. Se pa je, vsaj med ameriški turisti, odstotek obiskovalcev zmanjšal, saj je ameriška vlada izdala opozorilo pred potovanji v ta del Mehike."

Kot pravi, je bila Mehika včasih le prehodna točka za tihotapljenje droge iz Kolumbije v ZDA. Po smrti Pabla Escobarja so se njegovi sodelavci nastanili v Mehiki in sem prestavili celotno proizvodnjo. Vse, da bi bili bližje ključni destinaciji – Ameriki. Njihov vpliv je skorumpiral visoke predstavnike policije na vseh ravneh, danes pa njihova moč temelji predvsem na ekonomiji, politiki zastraševanja in terorju, ki ga izvajajo nad prebivalstvom. Številni župani in novinarji so bili že ubiti s strani kartelov. Ti se sicer še niso znesli neposredno na turiste, ker za njih predstavljajo glavni trg prodaje drog. V Cancunu se proda toliko droge, da si nihče ne more niti predstavljati. »Dokler bo povpraševanje veliko, bo proizvodnja rastla,« opozarja Muñoz.

Oblasti so v boju proti organiziranemu kriminalu nemočne

Na drugi strani so lokalne oblasti pri boju proti organiziranemu kriminalu neuspešne in nemočne. "Organizirane tolpe presegajo 'inteligenco' in delovanje varnostnih organov na vseh ravneh – lokalni, zvezni in državni ravni. Lokalni policisti so navajeni pisati kazni za prehitro vožnjo ali ustavljati pijane voznike – niso pa se sposobni boriti sami proti tako organiziranim družbah. Za to bi človek potreboval mornarico in vojsko," je prepričan novinar.

Teorije, zakaj se je nasilje v državi povečalo v zadnjih letih so različne. Mehiška vlada je prijela številne vodje kartelov, zato se je odprlo tekmovanje za njihovo nasledstvo, v javnost pa so prišle pogodbe vzajemnega sodelovanja med kriminalci in vodilnimi politiki v državi. Velik problem pa predstavljata tudi nova sodna reforma, ki zahteva več dokazov za prijetje kriminalcev in povečano povpraševanje po heroinu v Ameriki.

Organizacija mehiških kartelov se spreminja

Kot opozarjajo številni strokovnjaki, se je organizacija mehiških kartelov zelo spremenila - včasih so bili bazirani na družinskih vezeh, zavezovala jih je stroga hierarhija, posameznik pa je bil za svojo lojalnost nagrajen. Danes se tolpe vrtijo v tako imenovanem "krožnem sistemu" – imajo nekatere partnerje, na katere se lahko zanesejo, a hkrati delajo, kar jim paše – so večji individualisti. Manj je lojalnosti, posamezniki pa so manj integrirani v sistem, zato oblasti od njih veliko podatkov ne morejo pridobiti.

"Kot novinar se v državi ne počutim varno"

"Kot novinar se v državi ne počutim varno. Poskušam ne razmišljati o tem stvareh, predvsem, da ne bi to vplivalo na moje delo, saj pod mojim vodstvom dela 100 novinarjev. Strah me je za varnost svojih kolegov, saj se je Mehika v zadnjih letih uvrstila na prvo mesto najnevarnješih držav za opravljanje tega poklica," pripoveduje Muñoz. V 13 letih odkar opravlja ta poklic v Quitana Roo je prejel že številne grožnje s smrtjo, ne zaradi tega, ker je kaj objavil, ampak zaradi preiskovanja zadev, v katere se ne bi smel vtikovati.

"Preiskovali smo namreč distribucijo droge preko sistema javnega prevoza in v barih v mestih. Od leta 2009 do danes je šest mojih novinarjev v posebnem varstvu zaradi groženj s smrtjo policije ali kartelov. Trenutno se nahajajo na skritih lokacijah. Neverjetno je, da kljub grožnjam še vedno opravljajo svoj poklic," še dodaja.

Kot pravi, so novinarji prenehali preiskovati tihotapljenje drog in povezave z oblastmi. "Preprosto nima smisla. Objavimo samo novico, ko se zgodi nek umor. Ne bomo preiskovali kartelov, dokler nam država ne zagotovi vsaj osnovne varnosti. Res je tudi, da vlade pritiskajo na nas medije, da upoštevamo dogovore in zamaskiramo realnost, namesto, da bi poročali o fenomenu, ki ne pojenja. Pogodbe, ki jih moramo podpisati, nam žal omejujejo svobodo govora in nam ne omogočajo, da se spopademo z organiziranim kriminalom," sklene Muñoz.