Po vsej Franciji so potekali protesti proti spornemu zakonu o zaposlovanju mladih, ki uvaja pogodbo o prvi zaposlitvi (CPE). Ta delodajalcem omogoča, da v prvih dveh letih zaposlitve brez razloga odpustijo prvič zaposlene delavce, mlajše od 26 let.
Sindikati so napovedovali rekordno udeležbo, na 160 protestnih shodih po vsej državi naj bi se zbralo kar milijon in pol ljudi, po zadnjih ocenah pa se številka giblje okoli 1.400.000.
Protesti naj bi bili zgodovinski tudi zato, ker so šele tretjič v zadnjih štirih desetletjih študentje in delavci združili moči. Prvič se je to zgodilo leta 1968, drugič pa pred dvanajstimi leti. Tudi zato veljajo današnji protesti za odločilno merjenje moči med doslej nepopustljivim francoskim premierom Dominiqueom de Villepinom in nasprotniki njegove politike.
Na ulicah preko milijon ljudi
Pariz: okoli 350 tisoč
Marseille: okoli 130 tisoč
Toulouse: okoli 50 tisoč
Bordeaux: okoli 50 tisoč
Lyon: okoli 50 tisoč
Rennes: med 15 in 35 tisoč
Organizatorji trdijo, da se je po vsej Franciji zbralo okoli 1.400 000 ljudi.
Po ocenah policije je bila ta številka veliko manjša, protestom naj bi se pridružilo pol milijona ljudi, v Parizu pa naj bi se jih zbralo 80 tisoč.
Po ocenah sindikatov je število protestnikov že preseglo milijon. Največ ljudi, kar 400 tisoč, naj bi bilo v Parizu, večdesettisočglava množica pa se je udeležila tudi protestov v Toulousu, Rennesu, Marseillu in Lyonu.
Proteste so spremljali policisti, ki so se bali ponovitve četrtkovih demonstracij, ko so izbruhnili nemiri. Najbolj vroče je bilo v francoski prestolnici. Tokrat so o spopadih med dvema skupinama protestnikov poročajo iz Lyona. Izbruhnili so, ko so se študentje in sindikalisti, ki nasprotujejo CPE, srečali s skupino 2500 Turkov, ki so protestirali proti gradnji spomenika v genocidu pobitim Armencem. Obe skupini so ločili šele policisti.
V Parizu so požgali več avtomobilov in razbijali izložbe, v Marseillu pa so domnevni skrajni levičarji med protestniki z mestne hiše sneli francosko zastavo in jo nadomestili z rdeče-črno, na kateri je bilo zapisano protiglobalistično geslo. Protestnike, ki so v Rennesu zasedli tire in za več kot uro ustavili železniški promet, pa so razgnali s solzivcem.
Po končanih protestih so se v Parizu skupine mladih spopadle s policijo.
Tudi rektorji proti zakonu
V petek so celo rektorji francoskih univerz premiera Villepina pozvali, naj opusti sporni zakon in sproži v naslednjih šestih mesecih širok dialog o zaposlovalni politiki v Franciji. Kot je povedal podpredsednik konference predsednikov francoskih univerz Yannick Vallee, je Villepin pokazal pripravljenost narediti "pomembno gesto", da bi preprečil nadaljnje zaostrovanje konflikta.
Premier kljub temu vztraja, da je to vsem kar je pripravljen storiti in da ulicam ne bo popuščal, predsednik Jacques Chirac pa je pozval k dialogu. Popuščati pa ne želijo niti sindikati, ki bi se pogovarjali šele potem, ko vlada sporni predlog zakona umakne.
Pritisk na vlado ne popušča
Današnje demonstracije so že tretje po vsej Franciji v zadnjih šestih tednih. Sindikatom je uspelo 7. februarja mobilizirati okoli 350.000 protestnikov, natanko mesec dni kasneje pa po nekaterih podatkih kar 700.000 več.
Voditelji sindikatov, ki se bodo po koncu protestov zbrali na sestanku, na katerem naj bi se dogovorili o prihodnji strategiji, so napovedali, da vladi ne bodo popuščali. Že za naslednji teden so napovedali nove proteste, vztrajali pa naj bi vse dokler se vlada CPE-ju ne odpove. "Če nam ne boste prisluhnili, bomo prislijeni sklicati splošno stavko," je dejal vodja sindikata CGT, ki je tradicionalno naklonjen komunistom, Bernard Thibault. Pri tem jih podpira tudi sindikat učiteljev.
Kar 68 odstotkov Francozov predlaganemu zakonu o zaposlovanju nasprotuje, kar je trinajst odstotkov več kot pred tednim dni.
Villepin si je nakopal težave
Francoski premier Dominique de Villepin si je s sporno spremembo zakona nakopal hude politične težave. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ga podpira še 37 odstotkov Francozov, kar pomeni, da mu je podpora padla za sedem odstotnih točk.
Analitiki menijo, da prav zato na predsedniških volitvah prihodnje leto ne bo kandidiral. Njegove težave pa naj bi močno koristile notranjemu ministru Nicolasu Sarkozyju, sicer Villepinovemu glavnemu tekmecu na desnici.
Protesti pa bi lahko okrepili levico, a so socialisti tako razdeljeni, da bodo le s težavo izkoristili to možnost, še menijo poznavalci.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.