Clintona so kar štiri ure zasliševali za zaprtimi vrati in njegove izjave ostajajo zaupne, vendar pa se je predsednik komisije Thomas Kean pošalil, da jim je Clinton odgovoril tudi na tista vprašanja, ki jih niso zastavili in je pokazal izjemen interes, da se pomanjkljivosti, ki so teroristom omogočile napad, odpravijo. Clinton je nemudoma privolil v pričanje, tako kot tudi njegov podpredsednik Al Gore.
V nasprotju s tem pa sta se sedanji predsednik ZDA George Bush in podpredsednik Dick Cheney nekaj časa upirala udeležbi v preiskavi, nato sta privolila le v pogovore s predsednikom in podpredsednikom komisije za zaprtimi vrati, na koncu pa zaradi pritiska javnosti privolila v skupno pričanje pred vsemi 10 člani komisije, vendar pod pogojem, da se bo to zgodilo le enkrat. Del dogovora je bila tudi privolitev v zaslišanje Condoleezze Rice javno in pod prisego, saj so njene javne izjave v nasprotju s tistimi, ki jih je pred dvema tednoma pod prisego dal nekdanji protiteroristični koordinator Bele hiše Richard Clarke.
Riceova je v četrtek večinoma potrdila Clarkeove navedbe in bila nasploh spoštljiva do nekdanjega podrejenega sodelavca, kar je bilo v hudem nasprotju z izjavami, ki jih je dajala takoj po izidu Clarkeove knjige "Proti vsem sovražnikom". Clarke je Bushevo administracijo obtožil, da ni storila dovolj za obrambo pred terorizmom, vsekakor pa manj kot nekdanja Clintonova administracija. Condoleezza Rice ga je med drugim obtožila, da želi zgolj dobro prodati knjigo in da ne govori resnice.
Največji udarec za administracijo pa je bila omemba naslova protiterorističnega poročila, ki ga je Bush dobil 6. avgusta v Crawfordu od direktorja CIA Georgea Teneta. Naslov "Osama bin Laden namerava napasti ZDA" in del besedila, ki govori o tem, da FBI opozarja na nevarnost ugrabitve letal, sta za administracijo nerodni dejstvi, še posebej zato, ker komisija sedaj zahteva, da se to poročilo objavi v celoti.
