Po sedmih mesecih iskanja našli mamico

Vsaj enkrat srečna zgodba.....

Kakšna nepopisna sreča in radost za Landino mamo.

skoda,da so ji amputirali roko, ampak je red sreca da so jo nasli...

oooku lepo, oči mi solzijo ko berem tole :):):) verjamem da je to mamico velik šok...sam da sta spet skupaj ...vse pohvale kirurgu, ki je vse organiziral in skrbel za punčko :)

Lepo,da sta se spet našli mama in hčerka.

Čudno, da sta se sploh našli. Sedem mesecev ni ravno malo časa. "Ta je bila ves čas prepričana, da njena hči katastrofalnega potresa ni preživela." Če se mati ne vdajala, nevem na kakšni podlagi, napačnemu prepričanju, in neigaral vse poskuse in namige, oz. možnosti, bi bili skupaj že veliko prej. Že tako je težko, da išče otroka tako dolgo, in na koncu ga najdeš na drugenm koncu sveta. Človek bi vendarle pričakoval več organizacije in vodenje podatkov o osebah, potem pa imamo na stotine pogrešanih, in veliko otrok, kar avtomatsko označenih za sirote, čeprav nujno niso, ker jih je tako lažje obravnavati, svojcev pa se, žal, ne išče, saj so vendar sirote. Neka evidenca rešenih oseb se mora voditi, sicer jih ni moč več najti, oz. je zelo težko, otroci, sploh majhni, ki ne govorijo so toliko na slabšem, in denimo starši pričakujejo od preživelih zaposlenih, napr. nekega vrtca ali šole, da vedo kje so njihovi otroci, da jih ne iščejo prezplodno (zapraljanje časa), enako velja za lokalne bolnišnice ipd. kamor dovažajo poškodovane in jih kasneje vozijo drugam. Sploh danes, ko so družine, čez dan ločene, so take zadeve več kot dobrodošle.

ne morm vrjet, da bom to rekla, ampak všeč mi je članek 24ur. žal mi je samo da so ji amputirali rokico:( najbolj važno je, da je spet pri mamici.

Zelo dobro

ni lepšega kot ponovno najti svojega otroka. naj se njuno ponovno snidenje nikoli ne konča,srečno obema

gotovo ni kaj lepšega kot taka novica za mater.

bravo..vsaj ena dobra novica iz te nesrečne ržave..

Kakšna sreča v nesreči,

ooo:)