Po spornem nastopu ruskega poslanca odstopil predsednik parlamenta

V gruzijski prestolnici Tbilisi se je v četrtek zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki so protestirali proti vse večjemu ruskemu vplivu v državi. Protestnike je zmotil sporni nastop ruskega poslanca Sergeja Gavrilova, ki je ob obisku v gruzijskem parlamentu vodil srečanje o verskih in političnih zadevah, pri tem pa celo sedel na sedežu predsednika parlamenta. Poslance naj bi nagovoril v ruščini, kar je razjezilo javnost in opozicijo. 

Protestniki so se tako v četrtek zvečer zbrali pred parlamentom in zahtevali odstop predsednika parlamenta Iraklija Kobačidzeja. Nekateri od njih so s seboj prinesli zastave Evropske unije in plakate, na katerih se je glasil zapis "Rusija je okupator". Gavrilov je medtem že zapustil Gruzijo. 

Protestniki so v spopadu s policijo skušali vdreti v parlament, in sicer ravno med govorom Gavrilova. Na posnetkih, ki jih je predvajala državna televizija, je bilo videti več sto ljudi, kako pred parlamentom odstranjujejo ovire, ki jih je postavila policija. Nekaterim je uspelo vstopiti na dvorišče parlamenta, a jih je policija nato potisnila nazaj. Notranje ministrstvo je zagrozilo, da bo policija proteste zatrla, ta pa je nato uporabila solzivec in vodne topove, na demonstrante je tudi streljala z gumijastimi naboji.

Kot je povedala poslanka Elene Koštaria, članica opozicije, je incident velika klofuta ob nedavni gruzijski zgodovini. 

Medtem je danes na zahteve protestnikov pristal predsednik parlamenta Irakli Kobačidze in odstopil s svojega položaja. 

Zgodovinsko napeti odnosi

Rusija in Gruzija sta v sporu zaradi dveh separatističnih regij na ozemlju Gruzije, in sicer Abhazije in Južne Osetije. Moskva jih priznava kot neodvisni republiki, na območju pa je ves čas ruska vojska. Kot neodvisno republiko jo priznavajo le Rusija, Nikaragva in Venezuela. 

Rusko-gruzijska vojna je bila oborožen spopad med Gruzijo na eni strani ter Rusko federacijo, Južno Osetijo in Abhazijo na drugi strani. Vojna se je začela 7. avgusta 2008 z nenadnim gruzijskim napadom na avtonomno gruzijsko pokrajino Južno Osetijo, ki se je že dalj časa upirala gruzijskemu nadzoru. Ker je bila Južna Osetija pod močnim ruskim vplivom, se je v vojno kmalu vmešala Rusija in v Abhazijo poslala vojsko, hkrati pa je na severu Gruzije v Južni Osetiji odprla novo fronto, ki je še dodatno obremenila gruzijsko vojsko.

Maloštevilčna in slabo opremljena gruzijska vojska ni bila kos profesionalni ruski armadi, zato se je začela umikati. Po nekaj dneh bojev so ruske sile zasedle skoraj vso ozemlje v Abhaziji in Južni Osetiji, tako da so se začeli boji širiti na nesporno gruzijsko ozemlje. Po posredovanju Evropske unije in Nata se je vojna končala 16. avgusta 2008. Vojna je postala znana tudi potem, da je zasenčila 29 olimpijske igre v Pekingu.