Izhod na odprto morje? Seveda!

Glede dogovarjanja s Hrvaško je zdaj čas za trezen optimizem, je predsednik Danilo Türk komentiral v petek sklenjen dogovor med premierjema naše in sosednje države. Označil ga je za korak v pravo smer, ki pa mu morajo v doglednem času slediti naslednji, prav tako usmerjeni v pravo smer. Prav bi bilo, da bi jih vlada v kratkem predstavila skupaj s časovnim okvirom, je dodal, celoten proces pa bo po njegovih besedah zahteval tudi "politično verifikacijo". Obdobje tihe diplomacije je končano, zdaj sta potrebni politična razprava in verifikacija, je poudaril.

Predsedniku Türku se zdi dobra tudi zamisel, da bi v primernem trenutku izvedli referendum. Z njim že grozi opozicija, po mnenju predsednika pa bi lahko o njem v zvezi z nadaljnjimi koraki, med katerimi se mu zdi ključen sporazum o arbitraži, razmislila tudi vlada.

Pahor: Spor bo rešen na pravičen način

Kot je znano, je Borut Pahor v TV klubu na naši televiziji opoziciji poslal naslednje sporočilo: "In če že opozicija napoveduje referendum, potem predlagam, da ga predlaga, ko bomo podpisali s hrvaško premierko arbitražni sporazum, ki bo bolj ali manj Rehn dva. Takrat pa naj državljani in državljanke na referendumu odločijo, ali se strinjajo s tako rešitvijo meje ali ne." 

Reševanja mejnega spora se je diotaknil tudi na današnji proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini. Po njegovih besedah zadnji predlog, za katerega sta se v petek dogovorila s hrvaško premierko Jadranko Kosor, zbuja upanje, da bo v razumnem času vendarle rešen na pravičen način. Vzporedno s pogajanji Hrvaške v EU se bodo nadaljevala tudi pogajanja o reševanju mejnega spora na podlagi zadnjega Rehnovega predloga, ki eksplicitno omenja stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem. "Uspešnemu zaključku pogajanj bo vlada namenila vso pozornost," je zatrdil.

Erjavec: Referendum ni dobra zamisel

"Referendum ni prava pot," pa je napovedi komentiral predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki ob tem napoveduje, da se mu bomo zaradi napetosti v javnosti le težko izognili. "Mislim pa, da je boljša rešitev nadaljevanje bilateralnih pogovorov in da se najde tista rešitev, ki je za Slovenijo dobra, to pa je, da ima Slovenija prost dostop do odprtega morja," je dejal.

Komentiral je tudi izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da je Kosorjeva v petek v Ljubljani "zabila gol". Tudi sam je v športnem slogu opozoril, "da se tekma igra 90 minut, na koncu pa bi lahko bilo tudi 2 proti 1 za nas". "Tekma se igra 90 minut, 90. minuta pa bo takrat, ko bo v državnem zboru glasovanje o tem, da se Slovenija strinja z vstopom Hrvaške v EU. In takrat je lahko rezultat tudi 2 proti 1 za nas," je dejal. Podobno je odgovoril tudi na vprašanje, ali je Desus "v tej tekmi na klopi ali pa igra". "To bomo videli, odvisno od trenerja," je povedal minister za okolje.

Janša spet kritičen

Če je ves dosežek dogovora v vsebini pisma, ki ga je Kosorjeva v petek poslala švedskemu predsedstvu EU, smo lahko globoko razočarani, je dogovor komentiral predsednik SDS Janez Janša. Čeprav bi "težko zanikal dobre namene sedanje slovenske vlade", se obenem sprašuje, "čemu sploh blokada in dvigovanja pričakovanj javnosti, če je Slovenija blokado opustila, ne da bi se karkoli bistveno spremenilo".

Janša je izrazil upanje, da je vlada "poleg hrvaškega pisma s hrvaške strani dobila trdnejše garancije, da se bo mejno vprašanje reševalo pospešeno in tudi rešilo v določeni smeri". "V kolikor garancij ni, lahko rečem le, da nismo naredili koraka naprej," je dejal Janša, ki je še opozoril, da blokad ni mogoče znova postavljati, "sicer bomo izpadli popolnoma neresno". 

Kot je še dejal Janša, tudi v primeru, da bi obstajala zaveza, da bo Hrvaška v pogajanjih sledila Rehnovemu predlogu, stvari to še ne rešuje. Rehnov predlog sam po sebi Sloveniji namreč ne nudi dovolj garancij, poleg tega pa tudi ni naletel na soglasje, je opozoril Janša. "Problematičen je bil predvsem, ker je opuščal uporabo načela pravičnosti," je o njem dejal Janša.

Rehn ohranja optimizem

"Verjamem, da bo potrjen v obeh državah, saj je to res zmaga za obe, Slovenijo in Hrvaško, ter za EU,"  je evropski komisar za širitev Olli Rehn odgovoril na vprašanje, ali meni, da bo šel dogovor gladko skozi slovenski parlament. Napovedal je, da bo o tem govoril s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, ki se udeležuje zasedanja Sveta EU.

Na vprašanje, kdaj se bodo nadaljevali pogovori o vprašanju meje na podlagi njegovega predloga, pa je Rehn odgovoril le, da toplo pozdravlja dogovor, ki je "bistven korak naprej pri reševanju dolgotrajnega vprašanja meje in deblokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU".

Nadaljevanje ...

Slovenija in Hrvaška pričakujeta, da se bodo na isti dan, ko bo potekala pristopna konferenca Hrvaške z EU, nadaljevala tudi pogajanja o arbitraži, torej o reševanju vprašanja meje. To je sporočilo, ki ga bo Uniji v Bruslju predal Žbogar. Pogajanja o vprašanju meje se bodo po njegovih besedah nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški minister ter predstavnik EU – ali iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU, verjetno komisar za širitev Olli Rehn ali švedski zunanji minister Carl Bildt. Slednje še ni odločeno.

Sicer pa bosta dogovor na jutrišnjem zasedanju obravnavala državnozborska odbora za zunanje zadeve in za zadeve EU. Minister upa, da bosta dala načelno soglasje za to, da švedsko predsedstvo skliče pogajalsko konferenco konec septembra oziroma v začetku oktobra. V tem primeru bi Slovenija po njegovih besedah sprostila 11 od 14 blokiranih poglavij – tista, kjer so problem samo prejudici.

Pričkanje okoli meje, ki je kmalu ne bo 

Slovensko-hrvaškemu dogovoru so nekaj prostora na svoji straneh namenili številni svetovni mediji. Tako je britanski časnik Financial Times zapisal, da je na videz lokalni spor okoli Piranskega zaliva postal največji zunanjepolitični problem Zagreba. Hrvaška je zaradi njega izgubila leto dni v pogajanjih z Unijo, a bi se kljub temu lahko že leta 2011 pridružila 27-erici, poudarja avtor. Ko bosta obe državi članici Unije, bo morska meja v veliki meri zgolj akademsko vprašanje, kot je bilo pred razpadom nekdanje Jugoslavije, še dodaja.

Pozitivni odziv hrvaških medijev

Hrvaški časniki tudi danes pišejo o petkovem dogovoru. Po vrsti dolgih sušnih in suhih let smo priče pravemu čudežu, čeprav še vedno ni zagotovo, da se bo nacionalistični in populistični duh uspešno vrnil v steklenico, ocenjuje reški Novi list. Poudarja, da sta državi v nekaj pogovorih v "pičlih šestih tednih" našli pot do rešitve, in sicer z "majhno" pomočjo Washingtona. "Ali torej obstaja boljša potrditev, da gre predvsem za majhen in banalen balkanski spor o meji, ki so ga nacionalistične garniture tako s slovenske kot s hrvaške strani napihnile do neverjetnih razmer, ter so ga uporabljali vsa ta leta kot nadomestno temo?" se sprašuje reški časnik. Dodaja, da so politiki namesto na urejanju spora, delali na zaostritvi in zapletanju.

Dosežen dogovor bo omogočal Hrvaški nadaljevanje pogajanj z EU, Evropski uniji pa nadaljnjo širitev, ki je tudi brez hrvaškega primera v resni krizi, Slovenija pa bo dobila priložnost, da izboljša svojo podobo, pa izpostavlja hrvaški Jutarnji list. Dodaja, da za petkovim dogovorom obstaja veliko podrobnosti, ki jih bo javnost šele izvedela. "Verjetno sta se državi dogovorili o celem paketu urejanja sporov, čeprav tega še ni na papirju. Kot je slišati v Bruslju, bo Slovenija ukinila blokado hrvaških pogajanj, potem ko je Hrvaška naredila prvi korak in poslala pismo o neprejudiciranju meje. Potem bosta državi objavili dogovor o arbitraži na podlagi predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna," nadaljuje časnik.

"Le eno je zagotovo. Ne Jadranka Kosor in ne Borut Pahor ne bi rešila problema, če ne bi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton Slovencem dejala, da je dovolj. Amerika ni pustila, da bi Slovenija kot nikogaršnji trojanski konj zmagala v omenjeni igri," pa ocenjuje Večernji list. Dodaja, da je Clintonova takoj v petek objavila sporočilo za javnost, v katerem je pohvalila dogovor.