Po zapletih sta le podpisala

Turčija in Armenija sta v soboto v Zürichu dosegli mejnik v odnosih med državama. Podpisali sta namreč protokola, ki predvidevata vzpostavitev diplomatskih odnosov in odprtje meje med državama. Zgodovinski podpis so že pozdravile številne države in tudi Združeni narodi ter Evropska unija.

Pred podpisom je sicer prišlo do zapletov. Strani naj se ne bi strinjali glede besedila skupne izjave, ki naj bi jo prebrali na slovesnosti, vendar so zaplet ob posredovanju ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton in švicarskih posrednikov razrešili. Kot poročajo tuji mediji, je do podpisa sicer prišlo tri ure kasneje, kot je bilo sprva predvideno, ustnih izjav pa ob podpisu ni bilo.

Državi bi morali protokola po prvotnih načrtih podpisati ob 17. uri v Zürichu, ker je bila Švica posrednik v pogajanjih, ki so v zadnjem letu dni dobila zagon in očitno stekla v pravi smeri.

Slovesnosti ob normalizaciji odnosov se je v Zürichu udeležilo več visokih predstavnikov mednarodne skupnosti, med njimi poleg Clintonove še visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, francoski zunanji minister Bernard Kouchner in tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar kot predsedujoči odboru ministrov Sveta Evrope.

Dogovor je naletel tudi že na številne druge pozitivne odzive. V Turčiji je premier Recep Tayyip Erdogan dejal, da je njegova država pokazala "dobro voljo" pri obnovitvi vezi z Armenijo, vendar pa bi rada videla, da bi prišlo do armenskega umika iz Gorskega Karabaha.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun pa je podpis označil za "zgodovinsko odločitev", ki predstavlja mejnik na poti vzpostavitve dobrososedskih odnosov, so sporočili v New Yorku.

Spomnimo se prvih incidentov, daljnega leta 1915

Turčija in Armenija, ki je neodvisna od razpada Sovjetske zveze leta 1991, trenutno nimata diplomatskih odnosov, meja med državama pa je zaprta. Leta 1993 jo je iz solidarnosti z zaveznikom Azerbajdžanom zaprla Turčija, saj naj bi Erevan podpiral armenske separatiste v Gorskem Karabahu.

S podpisom protokolov, ki naj bi mu po napovedih sledil dolgotrajen proces ratifikacije v obeh parlamentih, preden bi dokončno stopila v veljavo, naj bi državi tako zakopali bojno sekiro, ki korenini v pokolu Armencev v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno.

Po trditvah Erevana je bilo med letoma 1915 in 1917, ko je Otomanski imperij razpadal, sistematično ubitih do 1,5 milijona Armencev, kar predstavlja genocid. Turčija zanika, da bi prišlo do genocida in trdi, da je bilo ubitih med 300.000 in 500.000 Armencev in najmanj toliko Turkov, ko so Armenci v vzhodni Anatoliji stopili na stran ruskih sil, ki so vdrle na območje.

Azerbajdžan kritično o podpisu

Na azerbajdžanskem zunanjem ministrstvu so kritizirali podpis dokumenta o normalizaciji odnosov med Turčijo in Armenijo. Dokument po njihovem mnenju zapleta armensko-azerbajdžanski spor glede armenske enklave Gorski Karabah in bo zato negativno vplival na azerbajdžanske odnose s Turčijo. Kot so še poudarili, Turčija ne bi smela vzpostaviti diplomatskih odnosov z Armenijo, dokler slednja ne reši odprtih vprašanj z Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha. Nasprotno je turški premier Erdogan danes dejal, da bi prav odprtje turško-armenske meje utegnilo privesti tudi do napredka glede vprašanja Gorskega Karabaha.