Viadukt je popustil po letih opozoril, da je v slabem stanju

Javnost še vedno razburja dejstvo, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Preiskovalci natančen vzrok za zrušenje dela viadukta v Genovi še ugotavljajo. 

Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem, ko je v globino 45 metrov skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. A strokovnjaki so skeptični, da bi lahko udar strele povzročil takšno tragedijo in nekateri so že dolgo opozarjali na dotrajanost viadukta.

Kot poroča CNN je že leta 2012 strokovnjak za ceste Giovanni Calvini, v iskanju podpore za izgradnjo nove italijanske infrastrukture v intervjuju posvaril: "Vladajoči ne smejo misliti, da uresničevanje javnih del ni njihov problem. Ko se bo čez deset let zrušil viadukt Morandi in bodo državljani ure in ure ujeti v zastojih, se bodo ljudje spominjali tistih, ki so rekli ne."

Struktura viadukta Morandi 'inženirska napaka'

Leta 2016 je Antonio Brencich iz strojne fakultete Univerze v Genovi prav tako posvaril javnost, da je struktura viadukta Morandi 'inženirska napaka'. Most Morandi so nenehno obnavljali in popravljali: "Most so zaradi tehnologije, ki jo je patentiral Morandi, a jo je kmalu tudi prenehal uporabljali, prizadeli resni problemi s korozijo," je povedal italijanski La Repubblici. Sistem za preprečevanje korozije ni deloval tako, kot je bilo predvideno, zato je struktura hitreje propadala, je razložil. Dokaz o prezgodnjem razpadu po njegovih besedah je, da je bil vzhodni stolp obnovljen le 20 let po odprtju, kar ni nič v primerjavi s pričakovano življenjsko dobo viadukta.

Večina italijanske infrastrukture je bilo sicer, kot piše the Guardian, zgrajene med leti 1950 in 1960. Glede na Nacionalni svet za raziskave večina tovrstnih gradenj zaradi starosti predstavlja varnostno tveganje. Pri gradnji so se namreč uporabljali podobni materiali, kot pri mostu Morandi, ki naj bi imeli kratek rok trajanja, je še povedal Brencich in dodal, da bi bilo treba nekatere strukture iz tistih let zdaj porušiti.

V podjetju Autotrade so takšne navedbe zanikali in sporočili, da je bil viadukt nenehno nadzorovan in da ni bilo razlogov zato, da bi ga obravnavali kot nevarnega.

Luigi Di Maio, podpredsednik vlade je novinarjem povedal: "Če bi bil ta most nevaren, bi ga morala Autostrade zapreti že davno. Vse bomo preverili in kot je že dejal premier Cinte, smo mi odgovorni za vso državno infrastrukturo, zato bomo preverili vse druge podobne gradnje." V zadnjih petih letih se je v Italiji zrušilo deset mostov, pri čemer je bilo še sedem smrtnih žrtev, prav tako poroča the Guardian.

Evropska komisija ponovno zavrnila očitke iz Italije glede zrušenega viadukta

Zrušen avtocestni viadukt pri Genovi je bil del evropske cestne mreže in je bil zato podvržen temeljitim pregledom in varnostnim standardom Evropske unije. A za izvajanje smernic EU so odgovorne nacionalne oblasti, je danes v Bruslju pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije. S tem se je komisija ponovno odzvala in zavrnila kritike italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, da ima Italija težave pri obnavljanju infrastrukture zaradi strogih pravil EU glede proračunskega primanjkljaja.

Direktiva je bila nazadnje posodobljena leta 2008, v njej pa med drugim piše, da je varnost najpomembnejša prednostna naloga cestnega prometa.

"Varnost mora biti zagotovljena, preverjena in po potrebi izboljšana v skladu z smernicami EU o upravljanju varnosti v cestnoprometni infrastrukturi," je dejal tiskovni predstavnik. Za upoštevanje evropskih smernic so odgovorne posamezne članice, v primeru privatiziranih cest pa upravljavci, je pojasnil.

Strahovi se pojavljajo tudi drugod po Evropi

Po smrtonosnem zrušenju viadukta v Genovi se strahovi o dotrajani infrastrukturi in varnosti takšnih gradenj pojavljajo tudi drugod po Evropi. Strokovnjaki opozarjajo, da so nekateri mostovi v nevarnem stanju.

V Bolgariji naj bi v naslednjih letih obnovili 211 cestnih mostov, ki so v slabem stanju in nevarni, od tega 34 na avtocestah. Obnovo je zaukazal bolgarski premier Bojko Borisov, potem ko se je vladna ekipa v sredo zvečer po torkovi tragediji v italijanski Genovi seznanila s stanjem v državi na tem področju.

Minister za regionalni razvoj Nikolaj Nankov je tako, kot je razvidno iz objavljenega zapisnika sredine seje vlade, ministrski ekipi povedal, da je bila večina od 211 mostov v slabem oziroma nevarnem stanju zgrajena pred 35 do 40 leti, od takrat pa jih niso nikoli temeljito prenovili, nekaterih celo nikoli. Od 34 avtocestnih mostov oziroma viaduktov naj bi jih bilo 17 v še posebej slabem stanju.

Premier Borisov je na podlagi teh informacij zaukazal obnovo in utrditev vseh teh premostitvenih objektov, pristojni minister pa mora v najkrajšem možnem času pripraviti načrt za to. "Ne glede na to, ali obnovo financiramo s posojili, ki bi jih vračali s cestninami, ali iz proračuna, želim, da jih obnovimo naenkrat," je zatrdil.

V Franciji je minister za infrastrukturo posvaril, da se je glede na zadnje raziskave, ki jih je naredilo ministrstvo, izkazalo, da več kot tretjina mostov potrebuje obnovo in da jih je vsaj 841 predstavlja grožnjo, poroča the Guardian. V Italiji vsaj 300 mostov predstavlja tveganje, da se zrušijo, vključno z mostom blizu na Siciliji, ki ga je projektiral isti inženir Morandi kot nesrečni viadukt v Genovi.

Italija napovedala obsežno preiskavo

Italijanski premier je po zrušitvi dela avtocestnega viadukta v Genovi razglasil 12-mesečne izredne razmere v deželi Ligurija in napovedal odvzem koncesije upravljalcu. Pod viaduktom Morandi sicer nadaljujejo reševalno akcijo, a je upanja, da bodo našli preživele, vse manj.

Italijanska vlada je sicer po tragediji na avtocesti v Genovi, kjer se je v torek zrušil del viadukta Morandi, pri tem pa je umrlo najmanj 39 ljudi, odločna, da pride zadevi do dna. Premier Giuseppe Conte je za deželo Ligurija razglasil izredne razmere, ki bodo v veljavi 12 mesecev. Za prve intervencije pa je vlada že namenila pet milijonov evrov.

Premier je napovedal obsežno preiskavo in sprožitev postopka za odvzem koncesij upravljalcu avtocest, družbi Autostrade per l'Italia. "Ne moremo čakati na pravosodje," je dejal. Nove koncesije pa bodo podelili pod bolj strogimi pravili, je obljubil. 

Družba Autostrade trdi, da so viadukt nadzirali vsake tri mesece v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami. Ponudila je tudi, da most zgradi v petih mesecih, kar pa bi stalo okoli 100 milijonov evrov.

Podpredsednik vlade Italije Luigi Di Maio je kljub dvomu analitikov, da bo vladi uspelo družbi Autostrade per l'Italia odvzeti koncesijo za avtocesto ob ligurski obali, saj bi morala država družbi oz. njeni lastnici, skupini Atlantia, verjetno plačati odškodnino, odvzem pa je tudi pravno zahtevna naloga, danes ponovil odločnost vlade za ta korak. "Potrjujem odvzem koncesije," je dejal v pogovoru za radijsko postajo Radio 24.

"Moram ponoviti prepričanje vlade, da ni mogoče, da v tej državi ljudje na tak način umirajo na cestah, za katere plačujejo cestnino," je dejal. "Jasno je, da tisti, ki bi moral izvajati vzdrževanje, tega ni storil," je dodal. Spomnil je tudi, da je že milanska borza, kjer je tečaj delnic Atlantie danes strmoglavil, povedala svoje, še preden je vlada potegnila prve poteze.

Notranji minister Matteo Salvini, ki je danes obiskal poškodovane v bolnišnici v Genovi, pa je izrazil pričakovanje, da bo družba Autostrade z današnjim dnem odpravila plačevanje cestnine. Sam bi to storil že minuto po tragediji, je dejal.

Vse manj upanja, da bodo pod ruševinami našli preživele

Reševalci pa pod ruševinami viadukta še vedno iščejo morebitne preživele. Upanje, da bodo reševalci pod ruševinami še našli preživele, je sicer vse manjše. Notranji minister Matteo Salvini je v sredo zvečer dejal, da se na žalost zdi, da je pod ruševinami še več žrtev.

Okoli 1000 reševalcev s psi se izmenjuje pri iskanju morebitnih preživelih in žrtev pod več tonami ruševin viadukta. Lokalne oblasti so zagotovile, da bodo z iskanjem nadaljevali, dokler bo vsaj še kanček upanja, da so pod ruševinami preživeli. Še vedno je sicer mogoče videti več tovornjakov in avtomobilov na delu viadukta, ki je ostal nepoškodovan.

Žrtve bodo pokopali v soboto, ko bo tudi dan žalovanja

Uradno število smrtnih žrtev je trenutno 39, ranjenih je 16 ljudi, od tega jih je devet v kritičnem stanju. Glavni tožilec v Genovi Francesco Cozzi je sicer v sredo dejal, da je v zrušenju umrlo 42 ljudi, vendar pa ta številka uradno ni bila potrjena. Pogrešajo še več deset ljudi. Doslej identificirane žrtve bodo pokopali v soboto, za ta dan pa so v Italiji razglasili dan žalovanja.

Okoli 630 ljudi se je moralo izseliti iz bližnjih poslopij, ker bi se deli viadukta nad njimi lahko porušili. Oblasti menijo, da bodo ta poslopja morali verjetno porušiti. Vlada je za evakuirane prebivalce obljubila nove domove v letu dni.

Zrušitev dela viadukta Morandi povzroča tudi velike težave pri pretočnosti prometa v mestu kot tudi pri širši prometni povezavi med Milanom in francosko mejo.

Kdo so žrtve tragedije v Genovi?