Po prepričanju tožilcev je Bagosora po smrti tedanjega ruandskega predsednika Juvenala Habjarimane namreč prevzel vodenje vlade, ki je s propagando spodbudila Hutuje, da izvedejo genocid nad svojimi tutsijskimi sosedi. Obramba, ki zatrjuje, da so obtoženci vodili zakonite vojaške operacije proti tutsijskim upornikom, se je danes sicer pritožila, ker obtožencem niso prevedli ključih dokumentov tožilstva v francoščino. Sodišče se je nato odločilo, da tožilci nadaljujejo z uvodnim govorom, priče pa bodo lahko nastopile šele, ko bodo prevedeni dokumenti tožilstva.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte pa je danes dejala, da je četverica med najbolj dogovornimi za 100-dnevni genocid, v katerem je bilo ubitih več kot 500.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. Del Pontejeva je obenem povedala, da so obtožnice strašne zaradi nasilne in krute narave zločinov.
Bagosora naj bi leta 1993 odkorakal s pogajanj s Tutsiji in napovedal priprave na "apokalipso". On in njegove soobtoženci naj bi obenem urili hutujske paravojaške enote znane pod imenom Interahamwe, ki so bile vodilna sila v pobojih civilnega prebivalstva. Genocid se je končal, ko so tutsijske enote pod vodstvom sedanjega ruandskega predsednika Paula Kagameja zasedla prestolnico Kigali in ustanovile vlado nacionalne enotnosti.
Proces naj se bo nadaljeval jutri. Ni pa še jasno, kdaj se bo pred sodiščem pojavila prva priča.