
Banka Grameen je prva banka, ki je začela izdajati majhna posojila revnim prebivalcem Bangladeša, ki sicer ne morejo pridobiti posojil pri običajnih bankah. Posojila v povprečju znašajo 200 dolarjev, do zdaj pa jih je banka odobrila okoli sedmim milijonom ljudi, od tega 97 odstotkov ženskam. V povprečju posojilojemalci odplačajo 98 odstotkov posojil. Z denarjem bankine stranke kupujejo surovine za izdelavo izdelkov, ki jih nato prodajajo, ali pa denar porabijo za nakup mobilnih telefonov, ki jih nato oddajajo in si tako prislužijo dovolj za preživetje. Banka za posojila ne zahteva poroštev, odplačilo pa temelji na sistemu časti.
V norveški prestolnici Oslo sta Nobelovo nagrado za mir prejela letošnja nagrajenca, Mohamed Junus iz Bangladeša in njegova banka Grameen. Predstavnica banke Mosamat Taslima Begum in Junus sta prejela zlati medalji, diplomo ter ček za 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov). Slovesne podelitve se je udeležilo okoli 1000 gostov.
Svetovne voditelje je Junus pozval k boju proti revščini ter prenehanju zapravljanja denarja za vojne, kot na primer v Iraku. "Revščina je grožnja miru," je dejal. Novo tisočletje se je začelo v upanju, da se do leta 2015 svetovna revščina prepolovi, je še poudaril. "Vendar je nato prišel 11. september in vojna v Iraku in te sanje so se razblinile. Svetovni voditelji so pozabili na boj proti revščini in se preusmerili v boj proti terorizmu. Terorizma pa se ne more premagati z vojaškimi akcijami," je prepričan Junus.

Revščina obstaja, ker svet to dovoli, saj ne naredi dovolj, je še poudaril. "Revščina je grožnja miru. Frustracije, sovražnost in jeza, ki jih povzroča skrajna revščina ne morejo vzdrževati miru v nobeni družbi," je dejal in izrazil upanje, da bo nagrada vzpodbudila mnoge pobude v svetu, da bi tako dosegli zgodovinski preboj v odpravljanju revščine.
Na Švedskem podelitev ostalih Nobelovih nagrad
Na ločeni slovesnosti v Stockholmu pa so podelili še druge letošnje Nobelove nagrade. Nagrajence - za mir, ekonomijo, književnost, medicino, kemijo in fiziko - so razkrili že oktobra, med njimi pa je kar šest ameriških državljanov.

Tokratni Nobelov nagrajenec za književnost je 54-letni turški pisatelj Orhan Pamuk. Pamuk je "v iskanju melanholične duše svojega rojstnega mesta Carigrada iznašel nove simbole za spopad in preplet kultur", je v utemeljitvi zapisala Švedska kraljeva akademija znanosti.
Za svoje delo na področju makroekonomske politike je Nobelova nagrada za ekonomijo letos pripadla Američanu Edmundu Phelpsu. Kot so sporočili s Švedske kraljeve akademije znanosti, je njegovo delo omogočilo poglobitev našega razumevanja odnosov dolgoročnih in kratkoročnih učinkov ekonomske politike in je imelo odločilen vpliv tako na raziskave v ekonomiji kot na politiko.

Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za kemijo je prav tako Američan Roger Kornberg, ki je nagrado prejel za svoje delo pri raziskavah na področju evkariontske transkripcije, nagrada za fiziko je pripadla Američanoma Johnu Matherju in Georgeu Smootu za njuno delo v zvezi s teorijo velikega poka, ki razlaga nastanek vesolja, Nobelovo nagrado za medicino pa sta prejela Američana Andrew Z. Fire in Craig C. Mello, ki sta odkrila temeljni mehanizem za nadzor pretoka genetskih informacij.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.