Vse države bodo morale do prihodnje konferenci pripraviti nove podnebne zaobljube glede zmanjšanja emisij ogljika, a do prihodnjega leta so preložiti tudi nekatera ključna vprašanja, kot je regulacija svetovnega trga ogljika.
"Rezultat COP25 je daleč od tega, kar nam znanost pravi, da moramo storiti," je dogovor po poročanju BBC komentirala Laurence Tubiana iz European Climate Foundation in ena izmed glavnih snovalcev pariškega sporazuma. "Veliki igralci niso izpolniti pričakovanj, a zahvaljujoč naprednem zavezništvu manjših otoških držav, evropskih, afriških in južnoameriških držav, smo dosegli najboljši možni dogovor, proti volji velikih onesnaževalcev."
Medtem ko so manjše otoške države in Evropska unija namreč zagovarjale bolj ambiciozen dogovor in zaobljube, pa so temu med drugim nasprotovale ZDA, Kitajska, Indija in Brazilija.
Številni udeleženci konference z njenim izkupičkom niso zadovoljni, saj po njihovem ne odraža nujnosti ukrepanja na področju podnebnih sprememb. Svoje razočaranje je na Twitterju izrazil tudi generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, in zapisal, da je "mednarodna skupnost izpustila pomembno priložnost, da pokaže večjo ambicioznost" pri spopadanju s podnebnimi spremembami.
Glavna naloga: knjiga pravil za izvajanje pariškega sporazuma
Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora je bila glavna naloga letošnje konference držav pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.
Sporazum namreč predvideva, da bodo države leta 2020 izboljšale svoje načrte za boj proti podnebnim spremembam. Glavni kamen spotike v pogajanjih v Madridu je bil, kako izrecno se bodo države v sklepni izjavi zavezale k izpolnitvi te svoje obljube.
Več podnebnih konferenc se je do zdaj zavleklo, a še nobena tako dolgo kot letošnja. Končati bi se morala v petek popoldne, sklenila pa se je 40 ur kasneje.
Na konferenci so sicer na plan znova prišle stare delitve med bogatimi in hitro rastočimi državami, kdo naj zmanjša emisije toplogrednih plinov in za koliko ter kje vzeti tisoče milijard, ki jih človeštvo potrebuje za prilagoditev na podnebne spremembe.
Pariški sporazum iz leta 2015 za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje.
Po lanski konferenci v poljskih Katovicah so ostala odprta najtežja vprašanja, tudi tisto o izvajanju šestega člena, ki med drugim ureja trgovanje držav s "prihranjenimi" izpusti toplogrednih plinov. Prav tako so morali delegati doseči dogovor, kaj se bo zgodilo z zmanjšanji izpustov, ki so jih nekatere države dosegle še pred začetkom implementacije sporazuma.
Naslednja podnebna konferenca ZN bo novembra leta 2020 v Glasgowu na Škotskem.
Zajc: Konferenca je pričakovano razočaranje
"Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati," je, kot so danes sporočili z ministrstva, dejal minister Simon Zajc.
Pogajanja v Madridu so bila izjemno zahtevna in dolgotrajna, je pojasnila članica slovenske delegacije na konferenci COP 25 Eva Černigoj in dodala, da so države želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu preveč različna.
"Številne točke na dnevnem redu so sicer bile sprejete, vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet," je dodala. Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskih mednarodnih mehanizmov za izgube in škode kot posledica podnebnih sprememb.
"Kakorkoli pa je bilo hitro jasno, da na področju transparentnosti napredka na tem COP ne bo. Do zadnjega se ni vedelo, ali bomo po letih truda in dveh intenzivnih tednih pogajanj o členu 6 vendarle sprejeli knjigo pravil. To nam tokrat ni uspelo," je pojasnila Černigojeva.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.