Ameriški predsednik Barack Obama je pohvalil podnebni dogovor iz Pariza in ga označil za zgodovinskega, vendar dodal, da gre šele za prvi korak na poti obvladanja podnebnih sprememb. Poudaril je, da je dogovor ''najboljša možnost, da rešimo edini planet, ki ga imamo''.
"Skupaj smo pokazali kaj je mogoče, ko je svet enoten," je dejal vendar posvaril, da gre šele za prvi korak proti obvladanju podnebnih sprememb, ki lahko peljejo v globalno uničenje. "Četudi bomo dosegli vse cilje iz Pariza, bomo le deloma napredovali k zmanjšanju ogljika iz ozračja. Zato ne moremo počivati na lovorikah današnjega dogovora," je dejal Obama.
Manj navdušeni so bili kongresni republikanci, ki so ga nemudoma zavrnili. Obamove zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bodo, po trditvah republikancev, uničile več tisoč delovnih mest v ZDA in dvignile ceno elektrike.
"Obama daje obljube, ki jih ne more izpolniti. Piše čeke, ki jih ne more unovčiti in zatira srednji razred s prisvajanjem zaslug za dogovor, ki bo uničen čez 13 mesecev," je dejal vodja senatnih republikancev Mitch McConnell iz Kentuckyja, pri čemer je mislil na to, da se Obami januarja 2017 izteče drugi mandat.
Zemlja se zahvaljuje
Ob dogovoru je pogajalcem čestital tudi astronavt Scott Kelly, ki je na enoletni misiji na Mednarodni vesoljski postaji. Ob tem je priložil čudovito fotografijo našega planeta in zapisal, da se zahvaljuje tudi Zemlja.
#Congratulations #COP21 Delegates on your historic agreement! #Earth thanks you and so do I! #YearInSpace pic.twitter.com/zb3KiXaueC
— Scott Kelly (@StationCDRKelly) December 12, 2015
Kus: Pariški sporazum lahko nadgradimo v tisoče dobrih idej
Slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus je pariški sporazum ocenil za "res dober načrt za planet". "Je ambiciozen, dolgoročen, univerzalen, vključuje vse pogodbenice sveta - upamo, da ga bodo vse ratificirala - je pošten, ima ustrezno ravnotežje med adaptacijo in blaženjem podnebnih sprememb, ima tudi ustrezno vgrajene mehanizme transparentnosti s pregledi in preverjanjem," je naštel Kus. Dotika se torej vsakodnevnega življenja posameznikov, investicij podjetij, ravnanja občin, države. 11 strani dolg dokument je mogoče nadgraditi v tisoče dobrih idej, je izpostavil.
"Zapirajo se vrata pariške konference, ampak odpirajo se še večja vrata. Pariz ni konec poti, ampak začetek dolge in zelo zahtevne poti v trajnostni razvoj, v brezogljično družbo," je v Parizu povedal Kus, ki je ob izteku konference v francoski prestolnici branil slovenske barve.
EU in njene države članice iz Pariza odhajajo izredno zadovoljne. "Dosegli smo več, kot smo si zastavili ob prihodu v Pariz. Nobena rdeča linija ni bila presežena; celo nasprotno," je povedal Kus. "Mislimo, da smo bili dober, pošten partner, da smo s svojim ambicioznim programom in stališči prispevali in tudi spodbudili marsikoga drugega k dodatni ambicioznosti. Odprti smo bili do pogovora z vsemi pogodbenicami in skupinami," je povedal o evropskih prizadevanjih.
Tudi Slovenija bo imela s sporazumom odprt prostor za drugačno razmišljanje o zelenih, trajnostnih investicijah. "Podjetja se morajo zbuditi. Občine, regije bodo imele možnost drugačnega pristopa. Odpirajo se možnosti za nova zelena delovna mesta," je priložnosti opisal Kus.
Dokument bomo morali vsi natančno preučiti, saj se nanaša na vse pore življenja tako države kot posameznikov. "Potem pa ga moramo vgraditi v vsak razvojni dokument, v investicijske programe, občine v svoje ravnanje, prebivalci v svoja življenja," je poudaril.
Sporazum daje možnosti za vrsto novih idej. "Če ga bomo uspeli nadgraditi, bomo dosegli, kar smo želeli, in bomo lahko čez leta otrokom in vnukom zagotovili planet, ki si ga zaslužijo," je dejal slovenski pogajalec.
"Čutimo, da smo smo dali svetu pravi načrt, da bo lahko ponovno zadihal, da bomo lahko na edinem planetu, ki ga imamo, varno in trajnostno živeli še dolga tisočletja," je še dejal Kus.
Kaj prinaša dogovor?
V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor, ki svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.
Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.
Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.
KOMENTARJI (162)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.