Tujina

Podpora novi resoluciji o Iraku?

New York, 21. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, Reuters
Komentarji
0

Kot je povedal francoski zunanji minister Dominique Villepin, naj bi Francija, Nemčija in Rusija v Varnostnem svetu ZN podprle popravljeno resolucijo o odpravi sankcij proti Iraku.

Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte je v torek po skoraj štirih urah posvetovanj za zaprtimi vrati Varnostnega sveta OZN dejal, da se predlagatelji nove resolucije o Iraku strinjajo, da bo glasovanje v četrtek.

Negroponte je že v ponedeljek dejal, da je doslej že tretji predlog resolucije dokončen in zadnji, vendar naj bi se pojavilo nekaj tehničnih vprašanj, o katerih so se ZDA, Velika Britanija in Španija pripravljeni še naprej pogovarjati. ZDA verjamejo, da bo resolucija sprejeta, saj naj bi imeli zagotovljenih najmanj 9 glasov članic varnostnega sveta, nobena od stalnih članic pa ni napovedala glasovanja proti resoluciji. ZDA si kljub temu želijo soglasne podpore brez vzdržanih glasov.

Kaže, da tudi zadnji predlog resolucije ne bo gladko izglasovan
Kaže, da tudi zadnji predlog resolucije ne bo gladko izglasovan FOTO: Reuters

Med odprtimi vprašanji naj bi bila časovna opredelitev okupacije, za katero se ne ve, kdaj se bo končala, Rusijo pa predvsem skrbi, kaj bo z njenimi terjatvami do Iraka iz programa nafta za hrano. Američani so privolili v podaljšanje roka za ukinitev programa OZN nafta za hrano, ki je zadnja leta prehranjeval večino Iračanov, s sprva predlaganih štirih na šest mesecev. V programu nafta za hrano je še za 13 milijard dolarjev vrednih poslov, ki naj bi jih ZN skušali izpeljati v obdobju pol leta, vendar pa ni nobenih garancij, da bodo pogodbe spoštovane.

Kratka predstavitev resolucije

Predlog resolucije obsega 12 strani in predvideva odpravo sankcij proti Iraku, ki so bile uvedene pred 13 leti. Predvideva, da bo imel posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN neodvisno politično vlogo in bo "intenzivno" sodeloval z okupacijskima silama pri oblikovanju prehodne iraške vlade, pri čemer okupacijskima silama, ki bosta ohranili glavno besedo, ne bo podrejen. Annan je v torek dejal, da bo posebnega predstavnika imenoval zelo hitro, ko bo resolucija sprejeta.

Okupacijski sili bosta ustanovili poseben sklad za obnovo Iraka, kamor se bodo stekala vsa sredstva od prodaje nafte in ki bo pod nadzorom iraške centralne banke, ta pa bo pod nadzorom predstavnikov okupacijskih sil. Pri sestavljanju prehodne vlade naj bi sodelovali tudi ZN, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ter Arabski socialni in ekonomski sklad. Odslej bo le 5 odstotkov od prodaje nafte šlo za plačilo vojne odškodnine Kuvajtu, ki ga je Irak napadel leta 1990. Kuvajt je doslej dobival 25 odstotkov denarja od prodaje nafte.

Največ težav predstavlja ureditev izkoriščanja iraške nafte
Največ težav predstavlja ureditev izkoriščanja iraške nafte FOTO:

Resolucija po novem dovoljuje tožbe proti prehodni iraški vladi zaradi morebitnih ekoloških katastrof, kar sta predlagali Španija in Francija. Američani so hoteli sprva povsem onemogočiti tožbe proti prehodni iraški vladi. Razen za ekološke katastrofe pa prej omenjeni razvojni sklad ne bo predmet tožb do leta 2008. Iraški dolg se bo prestrukturiral preko Pariškega kluba. Predlog resolucije poziva članice ZN, naj bodo pozorne na po vojni ukradene umetniške in zgodovinske predmete iz Iraka ter jih po možnosti vrnejo v domovino. Resolucija prav tako pušča odprta vrata za možno vrnitev mednarodnih inšpektorjev IAEA in UNMOVIC, kar so ZDA najprej zavračale.

Soros za nadzor britansko-ameriškega izkoriščanja iraške nafte

Ameriški milijarder George Soros pravi, da je mednarodni nadzor tudi v interesu okupatorskih sil
Ameriški milijarder George Soros pravi, da je mednarodni nadzor tudi v interesu okupatorskih sil FOTO: Reuters

Milijarder George Soros pa je v torek napovedal, da ustanavlja posebno nadzorno telo, ki bo skrbelo za to, da ZDA ne bodo zlorabljale iraških naftnih virov. Zatrdil, da mora biti tudi v interesu ZDA, da se odpravijo vsi dvomi o morebitnih zlorabah, zato je pripravljen pomagati. Po njegovem mnenju ameriška resolucija ne vsebuje dovolj varovalnih mehanizmov za preprečevanje zlorab, zato je preostale članice varnostnega sveta pozval, naj vztrajajo pri večji vlogi OZN pri nadzoru nad iraško nafto.

Soros velja za kritika ameriške politike preventivnih vojn po svetu. Glede zaostalih dolgov tujini iz časov režima Sadama Huseina pa Soros meni, da jih nova iraška vlada ne bi smela povsem odplačati, saj bi tako svetovnim finančnim trgom in drugim poslali jasno sporočilo, da je kreditiranje diktatorjev izpostavljeno tveganju.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni