Podpora Palestincem in Iraku

Voditelji Arabske lige so končali vrhunsko zasedanje v sudanski prestolnici Kartum, kjer so izrazili solidarnostno podporo Palestincem in Iračanom. Vrh, ki je sicer potekal v znamenju odsotnosti številnih voditeljev arabskih držav, se je končal tudi s podporo Sudanu in zavrnitvijo napotitve mirovne misije Združenih narodov v Darfur, so pa zato podprli delovanje Afriške unije (AU) v tej krizni pokrajini na zahodu Sudana.

Voditelji Arabske lige so se tako dogovorili, da bodo silam AU v Darfurju (AMIS) zagotovili dodatna finančna sredstva. Poleg tega so se še dogovorili, da bodo AMIS okrepili tudi s silami iz arabskih držav.

Spoštujte voljo palestinskega ljudstva

V zaključni deklaraciji so voditelji potrdili tudi podporo Palestincem in palestinskim parlamentarnim volitvam, ki so se januarja končale z zmago palestinskega gibanja Hamas. Ob tem so pozvali mednarodno skupnost, "naj spoštuje voljo palestinskega ljudstva pri izboru njegovih voditeljev in naj se ne vmešava v njegove notranje zadeve". So pa hkrati ponovno potrdili svojo zavezanost mirovni pobudi iz leta 2002, v kateri so Izraelu ponudili mir v zameno za umik z arabske zemlje, hkrati pa so ponovno zavrnili vse enostranske ukrepe Izraela, ki so namenjeni "koncu mirovnega procesa".

Podpora tudi iraški vladi

Glede vprašanja Iraka so ponovili že izrečeno solidarnost z Iračani in podprli iraško vlado, hkrati pa so pozvali k "spoštovanju iraške suverenosti, ozemeljske celovitosti, svobode in neodvisnosti". Prav tako so obsodili napade na verska obeležja in mošeje in ponovno pozvali k enotnosti vseh Iračanov. Strinjali so se tudi, da bodo obnovili diplomatsko zastopanost v Bagdadu na veleposlaniški ravni, čeprav niso določili časovnega okvira za to.

Vrnitev veleposlanikov arabskih držav v Irak je bila sicer ena glavnih želja iraškega zunanjega ministra Hošjarja Zebarija na vrhu. Poleg tega je arabske države pozval tudi k odpisu iraškega dolga, vendar pa se glede tega arabski voditelji niso dogovorili.

Spor zaradi Libanona

Sicer pa so arabski voditelji v resoluciji podprli tudi Sirijo pri njenem "boju proti mednarodnemu pritisku in sankcijam ZDA", ki so bile uvedene leta 2003. So pa na drugi strani podprli politični proces v Libanonu in pozvali k razkritju resnice glede atentata na nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja, ki je bil ubit v Bejrutu februarja lani, za atentatom pa naj bi stala Sirija.

Glede položaja v Libanonu je sicer prišlo do odkritega spora med prosirskim predsednikom Libanona, Emileom Lahoudom, in premierom te države, Fuadom Senioro. Sporekla sta se zaradi podpore, ki naj bi jo Arabska liga v sklepni deklaraciji izrekla gibanju Hezbolah. Seniora na vrhu arabske lige sicer ni sodeloval v uradni libanonski delegaciji pod vodstvom Lahouda, do spora pa je prišlo, ko se je libanonski premier zavzel, da se iz deklaracije črta omemba podpore "libanonskemu odporu", kar naj bi označevalo Hezbolah. Lahoud je nato glasno protestiral, Arabska liga pa je v sklepno deklaracijo kljub vsemu zapisala tudi podporo "libanonskemu odporu".

Sicer pa so arabski voditelji na tokratnem vrhu soglasno za pet let potrdili Amra Muso na položaju generalnega sekretarja organizacije. Musa je sicer generalni sekretar Arabske lige od leta 2001, pred tem pa je bil 10 let egiptovski zunanji minister.

Vrh je sicer minil tudi v znamenju nekakšne apatije, ki se je izkazala tudi v tem, da je Savdska Arabija zavrnila, da bi gostila vrh te organizacije prihodnje leto. Rijad je raje predlagal, da bi vrh prihodnje leto priredili kar v egiptovskem Kairu, kjer ima Arabska liga tudi sedež.