Pogajanja na mrtvi točki

Francoski premier Dominique de Villepin in voditelji petih glavnih sindikatov so skušali na današnjih pogovorih v Parizu zmanjšati krizo, ki jo je sprožila sporna reforma delovne zakonodaje, vendar pa se je srečanje končalo brez uspeha. 

De Villepin ni hotel odstopiti od sporne pogodbe o prvi zaposlitvi (CPE), kar je za sindikate osnovni pogoj, brez katerega nadaljnja pogajanja sploh niso mogoča. 

Podprl ga je tudi fransoski predsednik Jacques Chirac, ki je nekaj ur predtem na vrhu Evropske unije v Bruslju poudaril, da ne bo sprejemal ultimatov. "Ne morete postavljati ultimata, potem ko je parlament že sprejel zakon. To morate sprejeti. Zakon bo uresničen," je poudaril Chirac. 

Sindikati nezadovoljni

Vodja sindikata je CGT Bernard Thibault je bil nezadovoljen. "Še vedno hoče izboljšati zakon, ki pa ga nihče noče," je dejal po 75-minutnih pogovorih v premierovi uradni rezidenci. Kot je povedal, je edini dosežek srečanja ta, da je de Villepin pristal, da se bo s predstavniki dijaških in študentskih organizacij srečal že v soboto zjutraj in ne šele v ponedeljek, kot je napovedoval doslej. 

"Soočamo se s popolno zavrnitvijo," pa je po sestanku izjavil sicer zmerni generalni sekretar sindikata CFDT Francois Chereque. Ostro je kritiziral tudi Chiracovo izjavo in dejal: "Ne vem, kakšen smisel dialog sploh še ima." 

Policija še bolj ostro

Notranji minister Nicolas Sarkozy je medtem posvaril, da so protesti "v procesu preobrazbe", in policijo pozval, naj nastopi bolj ostro in prepreči nadaljnje nemire. Kot je povedal, je policija od začetka protestnega gibanja pred več kot dvema tednoma aretirala že 1420 ljudi, od tega samo ta četrtek 630. Poleg tega je bilo v spopadih s protestniki ranjenih 453 policistov.

Medtem pa nasprotniki sporne CPE še naprej pozivajo k protestom. V torek bodo tako potekali že četrti množični protesti, ki jih skupaj organizirajo francoski sindikati in študenti, spremljala pa naj bi jih celo splošna stavka. V začetku februarja se je na ulicah francoskih mest zbralo kakih 400.000 protestnikov, mesec dni kasneje 700.000 več, 18. marca pa jih je bilo po navedbah organizatorjev že milijon in pol.