Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je bila na čelu mednarodne delegacije, je izrazila razočaranje nad izidom pogovorov. Povedala je, da niso dosegli nobenega napredka, čeprav so predstavili nov konkreten predlog glede izmenjave urana, v skladu s katerim bi Iran v zameno za jedrsko gorivo svoj nizko obogateni uran poslal na bogatenje v tujino.
Iran je po besedah Ashtonove poskušal vsiliti svoje pogoje. Med drugim je vztrajal pri tem, da Združeni narodi ukinejo sankcije proti njemu kot pogoj za nadaljevanje pogajanj. Prav tako si je Teheran prizadeval, da bi šest velesil Iranu priznalo pravico do bogatenja urana. "Vrata ostajajo odprta, odločitev pa je v rokah Irana," je dejala Ashtonova. Pomočnik glavnega iranskega jedrskega pogajalca Saeda Džalilija Abolfazi Zohrevand je pozneje povedal, da pogovori bodo, a niso se še odločili kje in kdaj.
Vodja iranskih pogajalcev Saed Džalili pa je po koncu pogajanj dejal, da si Iran pridržuje pravico do bogatenja urana. Po njegovih besedah ima Iran pravico do tega v skladu s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja. "To pravico je treba priznati," je dejal Džalili in dodal, da je Teheran pripravljen na pogovore, in sicer "že jutri", če bo šesterica pristala na to iransko zahtevo.
Že pred pogovori v Carigradu, na katerih so sodelovali predstavniki Irana in skupine 5+1, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Nemčija, ni bilo pričakovati večjega preboja, saj je dal Iran jasno vedeti, da se ne namerava pogovarjati o svojem jedrskem vprašanju in da ne bo dovolil, da bi se dotaknili njegovih "temeljnih pravic", kot je bogatenje urana.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.