V Mostarju je potekala obdukcija in identifikacija posmrtnih ostankov žrtev četrtkove nesreče makedonskega vladnega letala na jugu BiH, v kateri je umrl makedonski predsednik Boris Trajkovski in njegovi spremljevalci. Izvedenci so ugotovili, da so vsi potniki umrli takoj, ko je letalo udarilo ob tla. Tako so zavrnili namigovanja, da naj bi nekaj potnikov preživelo strmoglavljenje. Sicer pa je makedonska vlada napovedala, da bodo posmrtne ostanke žrtev v Skopje predvidoma prepeljali v nedeljo popoldne, pogreb predsednika pa naj bi bil v torek.
Medtem je v Mostar odpotoval tudi makedonski premier Branko Crvenkovski, da bi se seznanil s potekom preiskave o letalski nesreči Trajkovskega. Reševalci so včeraj sicer našli obe črni skrinjici, ki ju bodo pregledali v Parizu, časnik Dnevni Avaz pa piše, da naj bi najverjetneje šlo za napako pilota, ki je imel zaradi slabih vremenskih razmer težave z upravljanjem letala.
Sporne okoliščine nesreče?
Makedonski tisk se sprašuje, zakaj so se sile zveze Nato, ki so obveščale o dogajanju po nesreči, "obnašale na tako čuden način". Šlo naj bi za skrivanje mesta nesreče, nenavadno usmerjanje helikopterjev s strani francoske kontrole letenja, ki deluje v okviru mednarodnih sil SFOR, ter za prepoved sodelovanja civilnih in policijskih sil BiH pri iskanju ponesrečencev. Sile SFOR so deležne hudih kritik, predvsem ker naj bi njihovo iskanje "trajalo predolgo in bilo povsem neuspešno". SFOR naj bi letalo iskal na napačnem mestu, medtem ko naj bi kakim 500 domačim policistom uspelo najti mesto nesreče v dveh urah in pol, vendar so z iskanjem lahko začeli šele, ko so jim Zahodnjaki to dovolili.
V makedonskem tisku pa se sprašujejo tudi, kako je mogoče, da so sožalne brzojavke v Skopje začele prihajati že pred uradno potrditvijo, kam je padlo letalo, ter opozarja na dejstvo, da so bile zastave na pol droga prej kot v Skopju spuščene na sedežu zveze Nato v Bruslju.
