Pogrešajo 11.000 otrok

V Demokratični republiki Kongo oborožene skupine še vedno rekrutirajo otroke in tamkajšnja vlada za zdaj še ni storila dovolj, da bi to preprečila, opozarja Amnesty International in dodaja, da se veliko nekdanjih 'otroških vojakov' vrne v svet nasilja.

Skupina za človekove pravice poudarja, da v tej afriški državi že tri leta po koncu vojne, v kateri so se prisilno bojevali tudi otroci, pogrešajo približno 11.000 otrok, ki so še vedno v rokah upornikov in tamkajšnjih band. Čeprav je vlada pred dvema letoma sprožila kampanjo za rešitev teh otrok in njihovo integracijo v normalno življenje, se razmere ne izboljšujejo. »Dokler bo vlada in mednarodna skupnost ignorirala potrebe osvobojenih otrok, bo obstaja nevarnost, da bodo te mladoletne osebe zdrsnile nazaj v svet nasilja in v roke oboroženih skupin. Osvobojenim otrokom niso ponudili možnosti za izobraževanje, niti pomoči v vsakdanjem življenju,« je povedal namestnik direktorja te človekoljubne organizacije.

Več tisoč otrok pripravljenih na vojno

Kongo se še vedno trudi ohraniti mir. Vojna, ki je traja pet let (1998-2003), je povzročila veliko humanitarno katastrofo in ubila približno štiri milijone ljudi. Medtem ko se država pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo 29. oktobra, v pripravljenosti čaka več tisoč oboroženih otrok. Če se bo mir skrhal, jih bodo uporniki in tamkajšnje bande poslali v boj. »Vladi ni uspelo osvoboditi vseh ugrabljenih otrok. A to še ni vse. V rokah upornikov in oboroženih skupin je vedno več novih otrok. Nekateri so stari šele šest let,« še opozarja Amnesty International.

Med zajetimi otroki je kar 40 odstotkov deklic, ki jih prisilijo v poroke z ugrabitelji. Če se temu upirajo, jih ubijejo. »Bila sem stara 15 let in s štiri prijateljicami sem se odpravila po les. Napadla nas je skupina vojakov in nas zvlekla v svoj kamp. Poročiti sem se morala z enim od njih. Takoj sem zanosila, a otrok se je rodil mrtev. Med mojo drugo nosečnostjo so izbruhnili nemiri. Zgrabila sem priložnost in pobegnila. Ko me je zagledala moja babica, me je vrgla iz hiše, saj sem bila še vedno poročena z vojakom,« je ena od žrtev povedala novinarju tiskovne agencije Reuters. Martin Muhindi, uradnik skupine za otrokove pravice, pravi, da obstaja več razlogov, da bo usoda mnogih deklic za vedno ostala neznanka. »Nekatere deklice niso izpustili, nekatere pa se zaradi stigme, da so žene vojakov, odločijo za življenje z uporniki. So seks sužnje in vohunke vojakov. Narediti morajo vse, da je njihovim voditeljem udobno,« je razložil Muhindi.

Amnesty še opozarja, da bo morala nova vlada za nekdanje 'mladoletne vojake', ki so predstavljali kar 40 odstotkov vseh oboroženih sil, narediti več in jim omogočiti varno življenje.