Ministrstvo za zunanje zadeve je v sporočilu za javnost objavilo seznam slovenskih državljanov, ki so še vedno pogrešani na prizadetih območjih. Gre za osebe, v zvezi s katerimi so se svojci s poizvedbo obrnili na ministrstvo in s katerimi ministrstvo še ni uspelo vzpostaviti stika. Kot so še sporočili z MZZ, je teh oseb sedem, podatki pa so javnosti na voljo za pet, saj za dve osebi, ki naj bi se nahajali na Tajskem, niso pridobili potrebnega soglasja za objavo podatkov. Na MZZ so ob tem znova poudarili, da gre za začasne podatke, s katerimi trenutno razpolagajo, in ki so nepopolni ter se iz uro v uro spreminjajo.
Med sedmerico slovenskih državljanov na prizadetih območjih so: Marjeta Pahor iz Lucije in Iztok Švab z Bertokov, ki sta na potovanju po Indiji od letošnjega oktobra do prihodnje pomladi, njuna zadnja lokacija pa je bila znana 24. decembra, ko sta se odpravila proti jugu Indije. Prav tako se v Indiji nahaja Gašper Jeglič iz Celja, ki se je 20. decembra iz New Delhija prav tako odpravil proti jugu Indije.
Jure Pavlica iz Ljubljane in Stojan Femec iz Šmartnega pri Litiji, ki sta bila na potovanju Mjanmaru, pa sta 23. decembra odšla iz glavnega mesta proti severu, 26. decembra pa sta poslala razglednico s tajskega otoka Phuket.
Bo tudi dež prinesel smrt?
Strokovnjaki pričakujejo, da bo z začetkom deževne dobe na prizadetih območjih, ki so jih opustošili cunamiji, prišlo do izbruha epidemij.
Čez 124 tisoč žrtev
Potres z močjo 9 po Rihterjevi lestvici je najhuje prizadel Indonezijo, kjer pričakujejo, da bo število mrtvih preseglo 100 tisoč. Po zadnjih podatkih je umrlo 80 tisoč Indonezijcev. Katastrofa je z zemljo zravnala več vasi v jugovzhodni Aziji, zato je dobrih 5 milijonov ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Med žrtvami, ki jih je po zadnjih podatkih najmanj 124 tisoč, naj bi bilo tudi več tisoč tujcev. Med njimi naj bi bilo več kot 4 tisoč Švedov, približno tisoč Nemcev in 600 Italijanov. Oblasti so doslej potrdile 480 smrtnih žrtev iz 36-ih držav, število pa še narašča.
Pozornost se zdaj počasi osredotoča predvsem na pomoč preživelim, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč, zlasti pitno vodo, živila in ostale nujne življenjske potrebščine. Grozi pa jim še humanitarna katastrofa v obliki izbruha najrazličnejših nalezljivih bolezni. »Bojim se, da najhujše še ni za nami. Grozi nam izbruh različnih epidemij,« je dejal dr. Robert Edelman. Med boleznimi, ki bi lahko izbruhnili so kolera, ošpice in tropska vročica, ki bi lahko zahtevali zelo visok krvni davek. "V poplavi so bile uničene hiše in stranišča, človeške iztrebke pa sedaj prenaša dež," je izjavil predstavnik šrilanškega notranjega ministrstva Kamala de Silve. Epidemije grozijo, ker so ljudje obnemogli zaradi pomanjkanja hrane in vode, pogosto mora ena družina preživeti z litrom in pol vode na dan. V takšnih razmerah so ljudje na epidemije še zlasti neodporni. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je potres označil kot »globalno katastrofo brez primere, ki zahteva pomoč celega sveta.«
Svet je pokazal svojo solidarnost
In svet se je hitro odzval. Svetovna banka je žrtvam potresa in cunamijev namenila 250 milijonov dolarjev, Britanci so za žrtve tsunamijev zbrali 63,45 milijona evrov, Kitajska 60.42 milijonov dolarjev, EU 400 mil., Indija 23 milijonov, ZDA 350 mil., Kanada 33 mil., Japonska 30 mil., Avstralija 41 mil., Francija 20,4 mil., Danska 15,6 mil., Savdska Arabija pa 10 milijonov dolarjev. 24,3 milijona dolarjev pa so skupaj prispevale še Norveška, Tajvan, Finska, Kuvajt, Nizozemska, Združeni Arabski emirati, Irska in Singapur. Slovenija je žrtvam katastrofe v Aziji namenila 20 milijonov tolarjev.
S tem je skupna pomoč, ki jo je mednarodna skupnost obljubila žrtvam, presegla polovico milijarde dolarjev, so sporočili predstavniki Združenih narodov. Iz Indije, ki je bila sicer tudi prizadeta v katastrofi, pa sta proti Šri Lanki poleteli dve letali, opremljeni kot mobilni bolnišnici.
Žrtvam katastrofe v Aziji želijo pomagati tudi prebivalci ruskega mesta Beslan, ki ga je septembra pretresla tragedija s talci, v kateri je umrlo 330 ljudi. Za pomoč bodo prispevali milijon rubljev (26.700 evrov), je izjavil predsednik beslanskega mestnega sveta Majrbek Tuajev. "Prebivalci Beslana ne bodo nikoli pozabili, kako jim je po tragediji na pomoč prihitel ves svet," je dejal Tuajev in dodal, da zato tudi oni mislijo na nesrečne ljudi, ki drugje po svetu trpijo zaradi naravnih nesreč ali terorizma.
Pomoč je torej na poti, vendar se reševalci pri dostavi soočajo s težavami. Prizadeta področja so namreč odrezana od sveta. Poleg tega je koordinacija med vojsko, humanitarnimi organizacijami in vladami zelo slaba. To se je pokazalo v Indiji, kjer so nekatere vasi prejele preveč pomoči, v nekatere pa niso prispele niti najnujnejše potrebščine. Najhuje pa je na Sumatri, kjer pomoč dostavljajo le z letali. Hrana in zdravila pa žal ne morejo odvreči iz letal, zato se na letališču kopičijo paketi.
Pomagajte tudi vi
Slovenska karitas zbira denar na tekočem računu 02140-0015556761, Namen: Cunami-Azija, Sklic: 121204. Kot poudarjajo na Slovenski karitas, so se vključili v akcijo humanitarne pomoči, ki jo organizira in koordinira Caritas Internationalis.
Rdeči križ Slovenije sredstva za pomoč žrtvam potresa zbira na transakcijskem računu NLB številka 02922 – 0019831742, sklic: 4014, s pripisom "Potres JV Azija".
KS pa zbira sredstva tudi prek SMS sporočil, vendar le za Mobitelove uporabnike. Tako lahko pošljete na številko 1919 SMS sporočilo s ključno besedo CUNAMI. Darovani znesek enkratnega sporočila je 230 tolarjev.
Molitve namesto slavja
V indonezijski prestolnici Džakarta so v znak spoštovanja do žrtev odpovedali vse prireditve ob praznovanju novega leta. Kot je povedal guverner Džakrate Sutiyoso, bodo denar, predviden za ognjemet ob vstopu v leto 2005, namenili žrtvam naravne nesreče. O odpovedih novoletnih praznovanj in srečanj poročajo tudi iz Indije. V Maleziji bodo namesto slavij pripravili molitve, na Šri Lanki pa se bodo z dnevom žalovanja poklonili spominu žrtev. Predsednica Chandrika Kumaratunga je v četrtek vse verske skupnosti v državi pozvala, naj danes ob 11. uri po srednjeevropskem času vse hkrati obeležijo spomin na žrtve katastrofe. V Singapurju namesto bučnega praznovanja načrtujejo molitve in mirna zborovanja v spomin na žrtve na območju Indijskega oceana. Prostovoljci Rdečega križa pa bodo na različnih krajih zbirali prostovoljne prispevke za pomoč žrtvam. V znak solidarnosti z žrtvami sta del novoletnih praznovanj med drugim odpovedali tudi Italija in Turčija. Ob 13.30 pa naj bi se v vseh templjih v državi žrtev spomnili tudi s hkratnim zvonjenjem. Prireditvam se bodo odpovedali tudi Švedi, ki so v katastrofi izgubili več kot tisoč državljanov. Solidarnost z žrtvami v Aziji so izrazili tudi drugod. Tako so nemški kancler Gerhard Schröder, njegov avstrijski kolega Wolfgang Schüssel in avstrijski predsednik Heinz Fischer zaradi uničujočega potresa in tsunamijev, ki so zahtevali žrtve tudi med številnimi turisti - med njimi so tudi Nemci in Avstrijci - odpovedali udeležbo na tradicionalnem novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov. Na novoletni paradi v Londonu, kjer britanske humanitarne organizacije vsako leto tradicionalno zbirajo dobrodelne prispevke, pa bodo četrtino letos zbranih sredstev namenili žrtvam azijske katastrofe.
Prihodnji teden izredni vrh ASEAN v Indoneziji
Indonezija je napovedala, da bo 6. januarja organizirala izredni vrh Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Kot je napovedal indonezijski zunanji minister Hasan Wirajuda, bodo razpravljali predvsem o posledicah potresa in tsunamijev in zbiranju pomoči za prizadete države.
Kot je še povedal Wirajuda, v Džakarti upajo, da se bo izrednega vrha ASEAN udeležilo vseh deset članic ASEAN - Mjanmar, Brunej, Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam -, povabljene pa so tudi Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Indija, Šri Lanka, Avstralija, Nova Zelandija in ZDA. Povabili so tudi predstavnike Združenih narodov, Evropske unije, Svetovne banke, Svetovne zdravstvene organizacije ter Azijske razvojne banke.