Pohištvo Ikea naj bi izdelovali politični 'sužnji'

Na dan so prišli dokumenti tajne policije Stasi, v katerih naj bi bili dokazi, da je švedska Ikea izkoriščala politične ujetnike iz Nemške demokratične republike kot 'sužnje' za proizvodnjo pohištva. Ikea je v 70. letih 20. stoletja razvila močne stike z omenjeno komunistično državo in odprla več proizvodnih obratov. V enemu od teh naj bi, kot je odkrila nemška televizija WDR, izkoriščali politične ujetnike, ki so izdelovali zofe. Tovarna je bila v Waldheimu v bližini zapora. Ujetniki, ki so v tovarni delali, niso dobili plačila, poroča časnik The Telegraph.

V Nemški demokratični republiki so bili v zaporih številni politični ujetniki, po nekaterih podatkih naj bi predstavljali najmanj 20 odstotkov vse zaporniške populacije.

V dokumentih Stasi naj bi bilo tudi zapisano, da je ustanovitelj Ikee Ingvar Kamprad dejal, da nima nobene uradne informacije, da bi res izkoriščali zapornike. Če pa bi se to res dogajalo, "bi bilo po mnenju Ikee to koristno za družbo", naj bi še izjavil.

Hans Otto Klare, ki so ga poslali v waldheimski zapor, ker je poskušal zbežati v zahodno Nemčijo, je razmere v tovarni opisal kot težke. "Naša delovna skupina je živela v zgornjih nadstropjih stavbe, v kateri je bila tovarna, z zastrtimi okni," je pripovedoval o času, ko je za Ikeo izdeloval pohištvo. "Stroji so bili v spodnjem nasprotju in imeli smo le malo počitka. Kjer so bili proizvodni prostori, ni bilo primernih prostorov, kjer bi se lahko usedel, nismo imeli zaščite za ušesa, nismo imeli niti rokavic. Razmere so bile še bolj primitivne kot drugod po državi. To je bilo suženjsko delo," se spominja.

Neki drugi nekdanji ujetnik je dejal, da je prepoznal nekatere dele pohištva, ki jih je sam izdelal, medtem ko je kupoval v Ikei po padcu komunizma.

V dokumentarnem filmu tiskovna predstavnica Ikee Sabine Nold ni komentirala razkritij. Dejala je le, da so se delovne prakse v podjetju spremenile v zadnjih 25 letih. V izjavi za javnost, ki so jo v javnost poslali pozneje, pa je zapisano, da podjetje ni imelo nobene informacije o izkoriščanju političnih ujetnikov za suženjsko delo. Hkrati so zapisali, da jim je žal, če se je to res dogajalo.