V Hongkongu so potekale že tradicionalne demonstracije za bolj demokratično ureditev te kitajske administrativne enote, ki se jih je udeležilo okoli deset tisoč ljudi. Demonstracije 1. julija vsakega leta sledijo uradni slovesnosti ob obletnici vrnitve nekdanje britanske kolonije Kitajski. Tokrat so protestniki zahtevali predvsem splošne volitve vodje lokalnih oblasti in poslancev hongkonškega parlamenta. Na tokratnih demonstracijah se je zbralo manj ljudi v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je število udeležencev doseglo celo pol milijona.
"Dokler ni splošnih volitev, moramo izražati svoje nezadovoljstvo," je bil prepričan predsednik Demokratske stranke Lee Wing-tat. Kot je dejal, demokratični glasovi ne bodo utihnili, pa čeprav je hongkonško gospodarstvo v dobrem stanju, vodja Hongkonga Donald Tsang pa je priljubljen.
Hongkong ima svojo lastno vlado in parlament, vendar nad večino lokalnih vprašanj dejansko bdi centralna oblast v Pekingu. Prvega človeka Hongkonga tako imenuje elektorski kolegij, privržen Pekingu, na splošnih volitvah pa je izvoljena le polovica poslancev. Temeljni zakon sicer sčasoma predvideva prehod na splošne volitve hongkonškega vodstva, vendar zanj ne določa časovnega okvirja. Tako naj do demokratičnih sprememb zaenkrat ne bi prišlo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.