V projektu, ki ga je koordiniral Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), je sodeloval tudi Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro.
Novinarji so pri svojem delu zbrali več kot osem milijonov dokumentov, povezanih z medicinskimi pripomočki, podatki projekta pa so zdaj dostopni vsakomur v javni podatkovni bazi IMDD (International Medical Devices Database).
Nihče v EU ne ve, koliko medicinskih pripomočkov s certifikatom, da so varni za uporabo, je na trgu
Kot navajajo na ostro.si, ugotovitve svetovnega preiskovanja vzbujajo skrb, njihovo težo pa še krepi občutek, da se skorajda nihče v Sloveniji, razen dela agencije za zdravila in medicinske pripomočke, po vsem sodeč ne zaveda hudih pomanjkljivosti zdajšnjega sistema in tudi tistega, ki bo začel veljati leta 2020 z novo evropsko uredbo.
"Ne zavedajo se, da se tudi slovenskim pacientom predpisujejo medicinski pripomočki z najvišjo stopnjo tveganja za uporabnika, ki so v velikem deležu – po nekaterih podatkih kar 90-odstotnem – prišli na evropski trg, ne da bi bili klinično preizkušeni na ljudeh," navajata novinarki uredništva Oštro Anuška Delić in Maja Čakarić.
Med drugim navajata, da nihče v EU ne ve, koliko medicinskih pripomočkov s certifikatom, da so varni za uporabo, je na trgu. Po ocenah se v EU številka giblje od 500.000 do 750.000, za Slovenijo pa te ocene nimajo.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je sicer v zadnjih treh letih in pol prejela zgolj 258 poročil o zapletih z medicinskimi pripomočki, od katerih so jih le pičlih 10 odstotkov posredovali iz zdravstvenih ustanov. Zdravniki namreč o njih pogosto poročajo le proizvajalcu pripomočka, ne pa tudi agenciji.
Številnim naprtijo tudi hude zdravstvene težave
Vendar takšno ravnanje ni skladno z zakonom, opominjata. Po njem morajo zdravniki, lekarniški delavci in drugi zdravstveni delavci agenciji poročati v 24 urah po zapletu z medicinskim pripomočkom oziroma po tem, ko so zanj izvedeli.
Medicinski pripomočki številnim bolnikom in tudi njihovim bližnjim olajšajo življenje, jim ga izboljšajo, podaljšajo in olepšajo. Vendar pa je prav tako veliko tistih, ki so jim medicinski pripomočki naprtili hude zdravstvene težave, jim poslabšali življenje ali jim ga celo vzeli.
Kot so še ugotovili novinarji, so medicinski pripomočki, ki so se zlomili, počili, se razkrojili, zvili ali se kako drugače pokvarili, povezani z 1,7 milijona poškodbami in s skoraj 83.000 smrtnimi primeri v zadnjih desetih letih. Nekaj manj kot pol milijona poročil o zapletih se nanaša na kirurške posege za odstranitev medicinskega pripomočka, ki ga je bilo treba odstraniti zaradi zapletov z njim.
Za Slovenijo te statistike nimamo, saj se prek zakona o dostopu do informacij javnega značaja novinarji še vedno bojujejo z javno agencijo za podatke o zapletih, v katerih informacije o tem, ali je bil bolnik poškodovan ali je umrl, ne bi bile prekrite, sta še navedli novinarki.
Slovenske bolnišnice kar na papirju hranijo podatke o vgrajenih umetnih kolkih, kolenih itd.
Kot tudi piše portal Oštro, bo čez dober mesec, 1. januarja 2019, v Sloveniji začel delovati nacionalni register artroplastike, po domače – arhiv ažurnih podatkov o vseh umetnih kolkih, kolenih, ramah in drugih sklepih, ki so vgrajeni v slovenske paciente. V njem ne bo nobenih podatkov. Večina slovenskih bolnišnic jih namreč hrani na papirju.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.