Tujina

Politični preobrat v Turčiji

Ankara, 04. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Volilni izidi nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev so dodobra pretresli turško politično prizorišče. Zmerni islamisti so dosegli absolutno večino. Stranka sedanjega premiera Ecevita ni uspela priti niti v parlament.

Izid volitev pretresel turško politiko

Premier Ecevit se poslavlja: "Naredili smo samomor."
Premier Ecevit se poslavlja: "Naredili smo samomor." FOTO: Reuters

Podpredsednik dosedanje vlade Mesut Yilmaz iz konservativne Domovinske stranke (ANAP), ki je prejela 5,1 odstotka glasov, je napovedal umik iz aktivne politike. Nekdanja premierka Tansu Ciller je napovedala, da namerava odstopiti s položaja vodje desnosredinske Stranke prave poti, ki je prejela 9,5 odstotka glasov. Namero o odstopu je izrazil tudi Devlet Bahceli, koalicijski partner Ecevita in vodja Stranke nacionalnega gibanja (MHP), ki je prejela 8,3-odstotno volilno podporo. S čela svoje DSP bo odstopil tudi Ecevit.

Zaradi poraza svoje DSP je premier Ecevit danes že ponudil svoj odstop. Turški predsednik Ahmet Necdet Sezer ga je sprejel, Ecevita pa prosil, naj opravlja dolžnosti premiera do oblikovanja nove vlade. To naj bi se po pričakovanjih zgodilo prihodnji teden.

Zmerni islamisti so tudi po preštetju vseh glasov, ki so jih oddali volilci na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Turčiji, obdržali absolutno večino v turškem parlamentu. Zmerna islamistična Stranka za pravico in razvoj (AKP) je prejela 34,2 odstotka glasov, s čimer bo stranka zasedla 363 sedežev v 550-članskem parlamentu. Končne uradne rezultate volitev, ki se jih je udeležilo 79 odstotkov volilnih upravičencev, bo osrednja volilna komisija razglasila predvidoma čez teden dni. Parlament je predčasne volitve razpisal konec julija zaradi vladne krize, ki so jo sprožila nesoglasja glede omenjenih reform, pa tudi slabo zdravstveno stanje 77-letnega premiera Ecevita. Za glasove 41 milijonov volilcev se je sicer borilo skupno 18 strank.

Volilni rezultati nekaterih drugih strank: Stranka nacionalistične akcije (MHP) je prejela 8,4 odstotka glasov, desnosredinska stranka Anap pa 5,2 odstotka. Konservativna Stranka pravična pot (DYP) je zbrala 9,4 odstotka glasov, sledita pa ji Mlada stranka medijskega podjetnika Cema Uzana s 7,2 ter prokurdska Ljudska demokratična stranka (HADEP) s 6,2 odstotka glasov.

Socialdemokratska Republikanska ljudska stranka (CHP) bo v parlamentu imela 178 poslancev, saj je zanjo glasovalo 19,3 odstotka volilcev. Preostalih devet poslanskih sedežev pa si bodo razdelili neodvisni kandidati. Nobena od ostalih 16 sodelujočih strank, med njimi tudi Stranka demokratske levice (DSP) premiera Bülenta Ecevita, ni presegla 10-odstotnega volilnega praga.

Po lanski gospodarski krizi v državi, več stotisoč brezposelnih in veliki revščini poraz dosedanje vlade ni presenetljiv. Ecevit, ki se je vse do zadnjega boril proti sklicu predčasnih volitev, je po volitvah dejal: "Naredili smo samomor." Njegova DSP, ki je leta 1999 z 22 odstotki glasov postala najmočnejša stranka v Turčiji, je tokrat zbrala le nekaj odstotkov glasov.

AKP bo poskrbela za delo in kruh

Voditelju islamistične AKP Erdoganu je sodelovanje na volitvah volilni odbor prepovedal 20. septembra na podlagi odločitve sodišča iz leta 1998, v skladu s katero je bil Erdogan zaradi spodbujanja verske nestrpnosti obsojen na deset mesecev zapora in pet let prepovedi delovanja v politiki.

Ker so vodji AKP Recepu Tayyipu Erdoganu prepovedali udeležbo na volitvah, stranka še nima kandidata za premiera.

Vodja AKP je po volitvah zatrdil, da si bo njegova stranka prizadevala za več svoboščin in preprečevanje korupcije ter da bo poskrbela za "delo in kruh". Erdogan je ob tem poudaril proevropsko usmeritev svoje stranke, podpredsednik AKP Abdullah Gul pa se je izrekel proti ameriški vojaški operaciji proti sosednjemu Iraku.

Recep Tayyip Erdogan
Recep Tayyip Erdogan FOTO: Reuters

AKP, ki je bila ustanovljena šele pred letom dni, naj bi že danes začela pogovore o oblikovanju nove vlade. Zaradi neizkušenosti stranke je turški publicist Rusen Cakir menil, da AKP ni sposobna sama vladati državi, kar stranka po njegovih besedah tudi ne želi. Glavni tajnik AKP Ertugrul Yalcinbayir je napovedal, da bo izvršni odbor stranke o kandidatu za premiera razpravljalo v torek. Takrat naj bi po njegovih besedah razpravljali tudi o približevanju Turčije Evropski uniji.

Vodja socialdemokratov Deniz Baykal je medtem že obljubil "konstruktivno opozicijo".

Velika pričakovanja pred novo turško oblastjo

Na volitve se je odzvala tudi turška borza, tako je borzni indeks borze v Carigradu danes porastel za 7,2 odstotka.

Turčija se sicer trenutno nahaja v ključnem trenutku. EU od Turčije še pred začetkom pogajanj za vstop v zvezo pričakuje izvedbo sprejetih demokratičnih reform. Paket demokratičnih reform, ki ga je turški parlament sprejel 3. avgusta, poleg odprave smrtne kazni, razen v primeru vojne, predvideva tudi več pravic za Kurde na področju izobraževanja in medijev. ZDA pa od Ankare pričakujejo podporo pri morebitnem posredovanju v sosednjem Iraku.

Turško gospodarstvo si medtem prizadeva, da bi se rešilo iz hude recesije, katere posledica je tudi dva milijona brezposelnih v državi.

Grčija upa na sodelovanje z novo oblastjo v Ankari

Sosednja Grčija je izid volitev v Turčiji sprejela z odobravanjem. Po besedah grškega ministra za evropske zadeve Tassosa Jannitsisa želijo Atene "sodelovati in nadaljevati dialog" z vlado, ki jo bo oblikovala AKP. Podobno je menil tudi grški obrambni minister Jannos Papantoniou, ki je izrazil upanje na "pozitiven odnos" Grčije s prihodnjo turško vlado.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10