'Spomnimo se, kdo je bil hudodelec'

Danes mineva 70 let od nemškega vdora na Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. 1. septembra 1939 je namreč nacistična Nemčija, potem ko je pred tem sklenila pakt o nenapadanju s Sovjetsko zvezo, napadla Poljsko. Nemški voditelj Adolf Hitler je napad utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje, pri tem pa je izrabil tudi inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so ga v resnici uprizorili pripadniki posebnih enot SS, oblečeni v poljske uniforme.

Številne slovesnosti

Nemški napad se je začel ob 4.45 zjutraj, prvi boji pa so potekali na polotoku Westerplatte pri Gdansku. Zato so se poljski voditelji, diplomati in veterani davi ob 4.45 zbrali na omenjenem polotoku, kjer so s slovesnostjo obeležili začetek druge svetovne vojne in se poklonili tistim, ki so dali svoja življenja v boju proti nacistični Nemčiji.

Poljski politični in cerkveni voditelji so se danes ob zvokih poljske himne spomnili na žrtve svojih sodržavljanov v boju proti premočnim silam Hitlerjeve Nemčije. "Westerplatte je simbol herojskega boja šibkejšega proti močnejšemu," je dejal poljski predsednik Lech Kaczynski. "Je dokaz domoljubja in nezlomljivega duha. Slava herojem tistih dni, slava herojem Westerplatteja, slava vojakom, ki so se v drugi svetovni vojni borili proti nemškemu nacizmu in boljševiškemu totalitarizmu," je povedal Kaczynski. Ob tem je Sovjetsko zvezo obtožil, da je Poljski 17. septembra 1939 "potisnila nož v hrbet". "Ta udarec je zadala boljševiška Rusija," je dejal poljski predsednik, pri čemer je spomnil na vkorakanje Rdeče armade na območja, ki so bila v skladu s sporazumom Ribbentrop-Molotov obljubljena Sovjetski zvezi.

Tudi poljski premier Donald Tusk se je davi poklonil junakom, ki so se spopadli z nemškimi silami, ob tem pa tudi posvaril pred nevarnostjo, da bi pozabili na lekcije druge svetovne vojne. "Tukaj smo se zbrali, da bi se spomnili, kdo je začel vojno, kdo je bil hudodelec, rabelj in kdo je bil žrtev agresije. Spominjamo se, ker dobro vemo, da bo tisti, ki pozablja, ki poneverja zgodovino in ima moč ali jo bo pridobil, znova prinesel nesrečo, kot pred 70 leti," je dejal Tusk.

Zbrani so po nagovorih ob navzočnosti častne straže položili vence ob spomeniku branilcem polotoka Westerplatte. Glavne slovesnosti na polotoku se bo popoldne udeležilo okoli 20 predsednikov vlad držav, vpletenih v vojno, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski premier Vladimir Putin. Slovesnosti se bo med drugimi udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor.

Govora Merklove in Putina bosta deležna še posebne pozornosti, saj se na Poljskem ob obletnici v javnosti bijejo različne interpretacije druge svetovne vojne. Pozornost pa je danes že vzbudil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, ki je v prispevku za ruski vladni dnevnik Rosiskaja Gazeta ostro napadel poskuse izenačevanja Stalinove in Hitlerjeve politike in jih označil za "vrhunec zgodovinskega revizionizma".

"Niti med hladno vojno ni nihče poskušal izenačevati nacističnega režima in Stalinove diktature," je med drugim zapisal Lavorov. Ruski premier Putin je sicer v odprtem pismu Poljakom, ki je bil objavljen v ponedeljek v poljskem dnevniku Gazeta Wyborcza, obsodil pakt Ribbentrop-Molotov in ga označil za nemoralnega. Srečal se bo tudi s poljskim premierjem Tuskom, ki je napovedal, da bo na pogovoru sprožil vprašanje poboja poljskih častnikov v Katinskem gozdu. Varšava pričakuje, da bo Moskva objavila dokumente o pokolu, ki ga je leta 1940 zagrešila Rdeča armada.

ZDA želijo izgnati domnevnega nacista

Ameriško pravosodno ministrstvo želi izgnati 88-letnega Johna Kalymona, ki je obtožen udeležbe v preganjanju in pobijanju Judov med drugo svetovno vojno v takrat poljskem, danes ukrajinskem mestu Lvov. Kalymon je prišel v ZDA leta 1949, kamor se je umaknil pred napredujočo Rdečo armado. Živel je v mestu Troy v zvezni državi Michigan, kjer je bil zaposlen kot inženir pri avtomobilskem podjetju Chrysler.

Leta 1955 je dobil državljanstvo, ki mu ga je sodišče marca leta 2007 odvzelo, ker je ob prošnji za državljanstvo lagal o svoji preteklosti. Kalymon vse obtožbe zanika in trdi, da je med vojno le stražil premog. Kalymona je našel Urad za posebne preiskave (OSI) v kriminalnem oddelku ministrstva za pravosodje, ki je od leta 1979 uspešno izgnal že 107 posameznikov s podobno preteklostjo.

Maja letos so iz ZDA izgnali Johna Demjanjuka, nekdanjega stražarja v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor. V Nemčiji mu sodijo zaradi udeležbe pri pokolu 27.900 ujetnikov.