Poljaki so postali sanjski možje vsaj pri ljudeh, ki se ne želijo poročiti zaradi ljubezni, temveč iz praktičnih razlogov – ker jim ta korak prinaša dovoljenje za bivanje in potni list Poljske - ene od članic Evropske unije.
"Pred štirimi leti me je zakon stal 5000 poljskih zlotov, danes bi zanj morala odšteti štirikrat toliko," je svoje pravočasne odločitve za poroko vesela Rusinja Irina. Zdaj je dosegla svoj cilj: po treh letih zakona tujec dobi pravico do stalnega bivališča na Poljskem, naslednje leto pa že lahko zaprosi za državljanstvo.
Vsak deseti zakon za papirje
Poljski urad za tujce ocenjuje, da je vsak deseti zakon od skupaj 24.000, kolikor so jih poljski državljani sklenili s tujci, samo zakon na papirju. Trenutno naj bi poljskega ženina ali nevesto iskalo še kakih 50.000 tujcev, pri čemer je povpraševanje po moških petkrat večje kot po ženskah, poroča poljska revija Wprost.
Poljakinje so bile v preteklosti veliko bolj zaželene poročne partnerke, v Nemčiji so celo največja narodnostna skupina tujk, ki se poročijo z Nemci. Za moške takega zanimanja ni bilo.
Ukrajinke, Rusinje, Vietnamke, Gruzijke, Armenke in druge pa se sploh ne obremenjujejo z zunanjo ali notranjo lepoto Poljakov, temveč jih zanima le potni list navideznega moža. Poljska namreč ne pozna hujših sankcij za navidezne zakone razen možnosti odvzema dovoljenja za bivanje tujcu ali tujki. Taki zakonski pari lahko sicer računajo z obiskom uradnikov, ki skušajo z varljivimi vprašanji o ljubezni, družini in skupnem vsakdanjiku zakoncev ugotoviti, ali gre za pravi ali navidezni zakon.
