Levousmerjena koalicija Zavezništva demokratične levice (SDL) in socialistične Unije dela (UP) je z 41,04 odstotka glasov zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem, s čimer pa v spodnjem domu parlamenta ni dosegla absolutne večine, je danes sporočila osrednja volilna komisija. Točna razporeditev sedežev v sejmu naj bi bila znana do večera, ko naj bi objavili tudi uradne izide volitev za v senat.
Za mandatarja nove vlade bo predsednik države Aleksander Kwasniewski predvidoma imenoval vodjo SDL Leszeka Millerja, ki naj bi z drugimi strankami začel pogajanja o oblikovanju koalicijske ali manjšinske vlade. Druga najmočnejša stranka v parlamentu je po podatkih volilne komisije postala desnousmerjena Civilna platforma z 12,68 odstotka glasov, ki ji sledijo kmečki sindikat Samoobramba z 10,2 odstotka, Pravo in pravičnost (PiS) z 9,5 odstotka, Kmečka ljudska stranka (PSL) z 8,98 odstotka in skrajno nacionalistična katoliška Liga poljskih družin z 7,87 odstotka glasov.
Dosedanji vladajoči desni koaliciji premiera Jerzyja Buzeka, ki je nastala iz Solidarnosti, s 5,6 odstotka glasov ni uspelo doseči osemodstotnega volilnega praga, ki ga za vstop v parlament potrebuje koalicija.
Na nedeljske volitve na Poljskem pa se je odzvalo tudi nekaj evropskih časopisov. Vse še ni izgubljeno, piše v torkovi izdaji o poljskih predsedniških volitvah nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Nejevolja poljskih volilcev je po pisanju časnik usmerjena tudi proti celotni politični eliti, v oči pa ob tem bode tudi nizka volilna udeležba. Vsem trem političnim skupinam, ki so v poljskem parlamentu skupaj dobile četrtino mandatov, je skupno, da nimajo niti političnega niti gospodarskega koncepta za Poljsko ter da zavračajo ali pa so vsaj skeptične do vstopa države v Evropsko unijo.
Britanski Financial Times pa poudarja, da so rezultati volitev na Poljskem osupnili proevropsko elito. Parlamentarne volitve na Poljskem so državi prinesle politično negotovost prav v trenutku, ko zaradi priprav na vstop v EU potrebuje močno vodstvo. Obeti za manjšinsko vlado in uspeh dveh evroskeptičnih populističnih strank napovedujejo težave za Poljsko in celoten proces širitve EU. Ne glede na to, kakšna bo nova vladna koalicija, ne more prekriti dejstva, da so bile volitve šok za poljsko proevropsko elito. S stopnjo brezposelnosti, ki je blizu 16 odstotkom, je Poljska vse manj pripravljena na prevzem stroškov gospodarske reforme, vključno z vstopom v unijo. EU bi lahko pomagala tako, da pospeši širitev na Vzhod.