Pomagali so graditi družbo, danes pozabljeni: 'Bolj ali manj smo lačni'

"Odkrito povedano, bolj ali manj smo lačni. Že tri dni jemo riž, kuhan na vodi," razlaga 75-letna upokojenka, ki komaj skrbi zase in za svojega invalidnega otroka. Njena pokojnina (700 evrov) še zdaleč ni dovolj za dostojno življenje. 400 evrov upokojenka nameni zgolj za položnice, s tistim malim, kar ji ostane, pa mora preživeti še invalidnega sina.

Iz meseca v mesec je težje. "Ko sem šla včasih v trgovino, sem za 20 evrov vsaj nekaj prinesla. Zdaj pa za 50 evrov prinesem zgolj osnovne stvari," pove. Sama je tudi sladkorna bolnica, zato potrebuje posebno prehrano, ki pa si je ne more privoščiti. Zaradi stresa pa jo je že doletela tudi možganska kap. 

Tako je tudi tokrat po pomoč prišla na Rdeči križ. Po mleko, riž, olje, konzerve – tistih nekaj osnovnih živil za preživetje. Katja Golob z Rdečega križa pove, da med upokojenci še vedno velja velika stigma, da bi prosili za pomoč: "Z občutkom, da si delal celo življenje, zdaj pa rabiš po pomoč iti na Rdeči križ."

Tam opozarjajo, da so številne pokojnine še veliko nižje. "So invalidske pokojnine, ki so res krepko pod pragom tveganja revščine, pod pragom dostojnih sredstev za preživetje," poudari Golobova.

Tu pa je, kot je poudarila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, še ena skupina, o kateri se bistveno premalo govori: "To so samske upokojenke, z minimalno pokojnino, ki dobesedno ne morejo pokriti osnovnih življenjskih potrebščin."

V novi kampanji zbirajo tudi pričevanja starejših, v njih pa predvsem razočaranje. "Ljudje imajo občutek, da so pomembno prispevali k gradnji naše družbe, hodili v službo, plačevali davke, vplivali na to, da so se zgradile bolnišnice, šole. Bili so nek pomemben del družbe in to še vedno so. Zdaj pa vsakič, ko zase zahtevajo nekaj več, ko opozorijo na to, da ne morejo več živeti, zdaj se počutijo, kot da to nikogar ne zanima," pove Kovačeva. Ljudje morajo namreč izbrati med plačilom položnic ali nakupom hrane.

Cilj inštituta so tudi sistemske spremembe, saj si čisto vsak zasluži dostojno življenje. In prav reforme sistema, ki bo omogočal dostojne pokojnine, se lotevajo na ministrstvu za delo, kjer za zdaj zatrjujejo, da dviga upokojitvene starosti ni v načrtih.  

Vse več stisk in prošenj po pomoči

Vendar pa stisk ne doživljajo le starejši. Hudo stisko doživlja tudi mlada brezposelna samohranilka, ki brez pomoči Rdečega križa ne bi preživela. "Imam tri otroke, soočam se s finančno, pa tudi stanovanjsko krizo. Otroci, šolske potrebščine. Težko je gledati otroke, ki si želijo smučati in še marsikaj drugega, pa tega ne morejo," pravi.

Takšne zgodbe slišijo tudi v Mariboru, kjer toliko povpraševanja po pomoči v zadnjih letih ne pomnijo. Letos so prejeli prek 40 prošenj za denarno pomoč, medtem ko so v zadnjih letih v dveh oziroma treh mesecih prejeli le pol toliko prošenj.

V Novi Gorici so povečano stisko ljudi zaznali že oktobra 2022. Neli Skočaj, sekretarka Rdečega križa Nova Gorica, ugotavlja: "V primerjavi z letom 2021 smo imeli v lanskem letu okoli 150 uporabnikov več. Večkrat zaprošajo tudi, da bi prejeli pomoč bolj redno oziroma pogosteje, kot so jo prejemali v preteklih letih."  

Po pomoč pa prihajajo tudi pari z dvema pokojninama, mladi, večje družine in tudi samski. Tako je na primer v Ljubljani in Mariboru. "Imamo tudi prosilce med zaposlenimi ljudmi, ki ne uspejo plačati obveznosti otrokom, velikokrat gre za razdrte družine," pojasnjuje Metod Dolinšek iz Rdečega križa Maribor.

Čeprav ljudje v centre največkrat prihajajo po hrano, pa zaradi visokih stroškov pomoč potrebujejo tudi pri plačilu položnic. Kot pravijo iz Rdečega križa Maribor, so ravno prejeli prošnjo gospe, ki je prejemnica vdovske pokojnine zaradi smrti moža, in ta ne pokrije niti položnice za ogrevanje, ki jo je prejela ta mesec. "Položnice za stanovanjske stroške, energetiko, dopolnilno zdravstveno zavarovanje," dopolnjujejo iz Rdečega križa Ljubljana.

Sedaj v Rdečem križu v Ljubljani tedensko z nujnimi življenjskimi potrebščinami oskrbijo od 600 do 700 ljudi, vse pa je strah, da bo vse globlja kriza zvezala roke tudi humanitarnim organizacijam.