Evolucijski biolog in predavatelj na univerzi v Singapurju David Bickford je pri izsledkih zelo nazoren: "V najslabšem primeru se nam lahko zgori to, da se bodo poljščine in živali v prihodnje tako zmanjšale, da bomo trpeli lakoto.'' Bickford je s sodelavko Jennifer Sheridan pregledal meritve fosilov in preučil študije, po katerih je razvidno, da so tako rastline kot tudi živali – pajki, hrošči, čebele, mravlje in murni – ki živijo danes, bistveno manjše, kot so bile v preteklosti, razloge za to pa je iskati v podnebnih spremembah.
V poskusih sta dokazala, da se s sleherno stopinjo Celzija višjo temperaturo podnebja premo sorazmerno in za kar razmik med 3 do 17 odstotkov manjšajo poganjki in sadeži rastlin. Vsaka stopinja več pomeni tudi manjšanje velikosti telesa živali – od 0,5 do 4 odstotke manjša so telesa morskih nevretenčarjev, ribe pa so manjše od 6 do 22 odstotkov.
"Z višjimi temperaturami je verjetnejše preživetje manjših primerkov, k manjšemu naraščaju pa prispevajo tudi daljša obdobja suš, zaradi katerih postanejo manjše živali sčasoma normalno povprečje,'' poudarjata v študiji, ki sta jo izdala v reviji Nature Climate Change.
S tem se omejijo zaloge hrane, na zaplatah rodovitne zemlje pa kmetovalci kaj kmalu pridelajo manj hrane, izginjajo določene vrste, ki se na klimatske razmere ne morejo prilagoditi, po tem kaskadnem sistemu pa sledijo tudi nepovratne spremembe ekosistemov, še poudarjata. Kot pravi Bickford še nismo začutili velikih globalnih sprememb, nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da smo deležni precejšnjih temperaturnih sprememb in klimatskih nihanj. Po tem ključu bi lahko postale očitnejše tudi spremembe v velikosti, ki pa bi nas lahko trajno prizadele v ne tako daljnji prihodnosti.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.