Amnestija bo veljala za vse albanske skrajneže, ki so prostovoljno predali orožje, razen za tiste, ki so zagrešili vojne zločine in so pod pristojnostjo haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vlada je odločitev o pomilostitvi, ki jo je kot pomemben korak v mirovnem procesu zahtevala mednarodna skupnost, sprejela v odsotnosti druge albanske vlade stranke, Stranke demokratičnega napredka (PDP), ki je sejo zapustila in znova zahtevala, da bi morala biti amnestija sprejeta z zakonom.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik vlade Georgij Trendafilov, amnestija ne bo veljala za tiste albanske skrajneže, ki so odgovorni za vojne zločine v krajih Vejče, Ljuboten, Karpalak in Matejče, in za odgovorne za eksplozijo bombe v motelu v kraju Čelopek, v katerem sta konec avgusta umrla dva Makedonca. Trendafilov na novinarski konferenci sicer ni omenil enajstih poveljnikov albanskih skrajnežev, za katere je Skopje izdalo naloge za aretacijo. Minister za pravosodje iz vrst PDP Idzet Memeti pa je ob odsotnosti članov svoje stranke na zasedanju vladnega kabineta povedal, da deklaracija vlade amnestiji ne daje zadostne pravne osnove.
Zakon o amnestiji podpirata druga albanska stranka Demokratična stranka Albancev (DPA) in mednarodna skupnost, ki ocenjuje, da pomeni deklaracija korak v pravo smer. Ker pomilostitev albanskih upornikov nima velike podpore v makedonski javnosti, je makedonska vlada dolgo odlašala z odločitvijo o tem politično izjemno občutljivem vprašanju.
Predsednik makedonskega parlamenta Stojan Andov je za danes napovedano zasedanje sobranja o ustavnih spremembah odpovedal zaradi odsotnosti članov albanskih strank DPA in PDP. Stranki zahtevata razpravo in glasovanje o vseh 15 ustavnih amandmajih hkrati, za današnje zasedanje pa je bila predvidena le razprava o šestih amandmajih. Ustavne spremembe, o katerih sta se makedonska in albanska stran sporazumeli 13. avgusta na Ohridu, predvidevajo več pravic za albansko manjšino v Makedoniji, v zameno za razorožitev albanskih upornikov.